Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
DPU poročilo s predavanja Bernarda Brščiča (1016 bralcev)
Torek, 14. 2. 2012
DPU



V četrtek, 9. februarja 2012, je v okviru 15. letnika Delavsko-punkerske univerze predaval Bernard Brščič, asistent na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Problema financializacije se je lotil čez predavanje z naslovom: "Fiat denar in sistem delnih rezerv bank kot vzrok finančnih kriz oziroma prosto po Leninu: Če želiš spodkopati državo, pokvari denar!"

Brščič je pričel z ugotovitvijo, da je gospodarska kriza, ki jo doživljamo danes, tako po jedkosti kot po amplitudi povsem primerljiva z veliko depresijo iz leta 1929. Tako kot takrat so tudi danes načini soočanja s krizo v temelju napačni. Zakaj je ekspanzivna finančna politika, značilna za Rooseveltov New Deal, napačen način reševanja krize, je predavatelj ponazoril z metaforo. Takšno reševanje ekonomije je zanj analogno s tem, da bi poskušali mačka po prekrokani noči zdraviti s še večjimi količinami alkohola.
Veljavnost te predpostavke je nato poskušal utemeljiti z zgodovinsko analizo. Karl Marx je avtor, ki prvi začne govoriti o inherentni nestabilnosti kapitalizma, pri čemer pozablja, da so poslovni cikli prisotni pri vseh civilizacijah. Vzroki zanje so bili vojaški spopadi, kot so denimo križarske vojne ali tridesetletna vojna. Drugi zunanji vzroki za nastanek poslovnih ciklov so bile v preteklosti tudi bolezni. Na primer kuga, ki je imela zaradi izrazitega razredčenja prebivalstva v resnici blagodejen učinek na prebivalstvo, še posebej na tlačane. Pomembno je bilo tudi odkritje žlahtnih kovin, ki so skozi svojo razširitev po Evropi spet generirale nove poslovne cikle. Marx je vse to puščal vnemar in zatrjeval, da gre pri kapitalizmu za sistem, ki teži k inherentni nestabilnosti.

Neprestano hlastanje za profitom in s tem problem realizacije samega profita so teme, o katerih sta pisala že Sismondi in Malthus, vendar je Marx res prvi, ki razvije teorijo krize realizacije. A četudi je Marx že za časa svojega življenja doživel nekaj kriz, njegova teorija nima razlagalne moči, ko jo poskušamo aplicirati na veliko depresijo iz leta 1929. V času Marxa finančne institucije oziroma finančni kapitalizem enostavno ni bil tako razvit kot v 20. stoletju. Z vidika generiranja kriz je bil to zelo robusten sistem.

Večina kriz v 19. stoletju ni bilo denarno generiranih, saj je ta sistem še zmeraj temeljil na zlatem standardu. Tudi sistem centralnega bančništva je bil voden zelo konzervativno. Centralne banke so bile posojilodajalec v skrajni sili in tako niso delovale kot opazen generator kredita.

Sistem kreditnega bančništva je imel visoke stopnje rezerv in ponekod - denimo na Škotskem in v ZDA - so poslovne banke lahko izdajale celo bankovce. 19. stoletje je zato obdobje zelo omejene vloge centralnih in poslovnih bank. V takšnem sistemu so finančne institucije opravljale vlogo, ki bi po jo po Brščiču tudi morale, torej prenašale denar iz suficitarnih enot - gospodinjstev v deficitarne enote - podjetja. Hudih endogenih generiranj poslovnih ciklov v takšnem sistemu ne more biti. Problem se pojavi takrat, ko finančne institucije, banke in zlasti centralna banka začnejo opravljati čudne funkcije. Dejavnosti, ki gredo onkraj njihovega osnovnega poslanstva finančne intermediacije med investitorji in varčevalci.

Ko enkrat poslovnim bankam omogočimo privilegij, da izdajajo denar, ki ni osnovan v ničemer drugem kot v toplem zraku, se ustvarijo pogoji za monetarno generiran poslovni cikel. S tem "razbrzdanjem" pride do pogojev za krizo in do popolnoma neomejenih možnosti za kreditno ekspanzijo. Tako imamo sprego politike, ki hoče z ekspanzivno finančno politiko generirati gospodarsko rast, in na drugi strani bankirje, ki v tem vidijo izjemne zaslužke. Bankarji zato niso naklonjeni vrnitvi zlatega standarda, torej ponovni nataknitvi uzd razbrazdanemu finančnemu behomotu, ki se je razpasel v 20. stoletju.

Ekspanzivna finančna politika je tista, ki je kriva za tegobe kapitalizma. Keynesianska politika krizo samo še poglablja, je tista, ki po prekrokani noči predpiše še več alkohola. Za Brščiča depresija ni nujno slaba, saj predstavlja purgativ ekonomije, priložnost za očiščenje od slabe politike centralnih in poslovnih bank. Te so namreč ustvarile izrojeno strukturo kapitala in skozi krizo lahko in mora priti do očiščenja in ozdravljenja kapitala.

Brščič je predavanje sklenil z ugotovitvijo, da so "Grdi, umazani in zli" poslovne in centralne banke ter politiki. Za resnični izhod iz krize je zato potrebna likvidacija vseh treh. Navdih je potrebno iskati v zlatem obdobju zlatega standarda med leti 1871 in 1914, izraziti omejitvi ali celo ukinitvi centralnih bank in vrnitvi poslovnih bank na 100-odstotne rezerve. S tem bi se po Brščiču izognili problemu reševanja finančnega kapitalizma, saj bi v bistvu zagnali proces definancializacije.

Naslednji dogodek v okviru 15. letnika Delavsko-punkerske univerze bo okrogla miza z naslovom "Varnost delavcev v Sloveniji ali solidarnost na preizkušnji". Na njej bodi nastopili:
• Predrag Topić - predsednik Sindikata izvajalcev pristaniških storitev;
• Mladen Jovičič - sindikalist pri Sindikatu žerjavistov pristaniških dejavnosti v Luki Koper;
• Eva Brajkovič - antropologinja, raziskovalka, aktivistka in
• prof. dr. Barbara Kresal s Fakultete za socialno delo.

V času prireditve bomo zbirali prostovoljne prispevke za Predraga Topića, ki mu jih bomo ob zaključku prireditve izročili. V največjo oporo pa bo predsedniku sindikata in njegovim tovarišem vaša udeležba in širše poznavanje njihovih težav.

Okroglo mizo bosta vodili Uršula Lipovec Čebron in Maja Breznik, zgodila se bo v sredo, 15. februarja, ob 17:00 v Klubu Gromka.

Poročilo je pripravil Anej Korsika.

 

Bernard Brščič: Fiat denar in sistem delnih rezerv bank kot vzrok finančnih kriz from Mi smo univerza on Vimeo.

 



Komentarji
komentiraj >>