ob 7:05

Generalna skupščina Združenih narodov je včeraj s 137-imi glasovi za, 12-imi proti in 17-imi vzdržanimi potrdila predlog resolucije o Siriji, ki sta jo pripravila Savdijska Arabija in Katar. Resolucija, ki ima v nasprotju z resolucijami Varnostnega sveta bolj ali manj simbolni pomen, od sirske vlade zahteva prenehanje napadov in zaščito lastnih državljanov. Poleg tega bi morala vlada izpustiti vse aretirane, umakniti vojaške sile iz mest in dovoliti mirne demonstracije. Sirski veleposlanik pri Združenih narodih Bašar Džafari je sicer sprejetje resolucije skušal preložiti s proceduralnimi ugovori. Resolucijo je podprla tudi Slovenija.

Ko je bil svet septembra leta 2009 že globoko v finančni krizi, je Slovenija, ki sedaj tesno zateguje pas, potrdila svoje sodelovanje pri projektu zveze NATO za zagotovitev nadzora nad območjem delovanja bojnih enot AGS. Sistem bo stal 1,2 milijarde evrov, stroški delovanja pa bodo v dvajsetih letih znašali predvidoma 1,8 milijarde evrov. Samo za nabavo bo Slovenija prispevala nekaj manj kot 6 milijonov evrov. Slovenska misija pri Natu zagotavlja, da si bo zavezništvo s tem sistemom bistveno povečala stopnjo zaščite vojakov na bojišču, ta milijardni „gadget" pa naj bi bil koristen tudi v boju proti piratstvu in v primerih reševanja naravnih nesreč.

Ko smo ravno pri vojaških sistemih in strukturah, povejmo, da je zaenkrat edini kandidat za predsednika zunajparlamentarne, nekoč vladajoče Liberalne demokracije Slovenije Iztok Podbregar. Spomnimo, da je bil Podbregar nekoč načelnik Generalštaba Slovenske vojske in direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije. Drugemu kandidatu, predsedniku občinskega odbora LDS Jesenice Janku Pircu, je za potrditev kandidature na seji sveta stranke zmanjkal en glas, zato bo ponovno predlagan na kongresu stranke 3. marca. Katarina Kresal se za nov mandat ne bo potegovala.

ob 8:05

Gibanje 15. oktober vidi odziv Evropske komisije na evropsko ogorčenje proti sporazumu ACTA kot arogantno zagovarjanje sporazuma, razglašanje možnosti zamrznitve sporazuma pa označuje za ciničnega. Gibanje tako za 11. uro napoveduje zasedbo prostorov Evropske komisije na Bregu 14 v Ljubljani. Gibanje pravi, da bo iz njihovih prostorov naredilo, kot so zapisali aktivisti, območje svobodne menjave, združevanja in izražanja.

V Srbiji je zaradi slabega vremena umrlo že 22 ljudi, dve osebi sta pogrešani. Srbska vlada je najbolj ogroženim občinam poslala 215 ton dizelskega goriva in 1500 litrov neosvinčenega bencina za mehanizacijo za čiščenje snega. Medtem je vodja sektorja za izredne situacije ministrstva za notranje zadeve Predrag Marić dejal, da je bilo do sedaj rešeno 275 ljudi. Marić je dodal, da so ukrepi vlade za angažiranje dodatne mehanizacije uspešni in da je situacija v vseh občinah že veliko boljša. Ob tem je poudaril, da 36 občin ni naredilo nič glede preprečevanj poplav oziroma čiščenja kanalov.

Delnice na newyorški borzi so dosegle najvišje vrednosti od začetka krize leta 2008. Na to je vplivalo tedensko poročilo ameriškega ministrstva za delo o zahtevah po nadomestilu brezposelnosti, ki jih je bilo najmanj od marca 2008. Indeks Dow Jones je znašal 12.903,71, kar je največ od maja 2008, Nasdaq pa je dosegel najvišjo raven od decembra 2000.

ob 9:05

V Rimu se bosta predvidoma čez tri ure sestala italijanski premier Mario Monti in nemška kanclerka Angela Merkel. Razprava bo fokusirana predvsem na Grčijo, saj imata politika različni mnenji o tem, kako ukrepati glede te zadolžene države. Nemčija je sicer predlagala, da naj bi bil grški proračun pod nadzorom Evropske unije, kar je Monti označil za nekaj nenaravnega in neprijetnega. Sicer bosta Monti in Merklova govorila tudi o dvostranskih in drugih evropskih temah.

Kosovo obeležuje četrto obletnico razglasitve neodvisnosti od Srbije. Na današnji dan leta 2008 je prištinski parlament sprejel Deklaracijo o neodvisnosti, ki jo je srbska vlada že isti večer označila za protipravni akt začasnih organov, kar je potem potrdila tudi srbska skupščina. Kljub še veljavni resoluciji Varnostnega sveta Združenih narodov 1244, ki naj bi Srbiji zagotavljala ozemeljsko celovitost in suverenost, je naslednji dan Kosovo priznalo 6 držav, med njimi Združene države, Francija in Velika Britanija. Mednarodno sodišče v Haagu je sicer julija 2010 razsodilo, da enostranska razglasitev kosovske neodvisnosti ni prekršila mednarodno pravo.

Na ljubljanskem okrožnem sodišču pričakujejo zaključek sodne obravnave v zadevi Čista lopata. Sojenje se je sicer začelo pred letom in pol. Sodni senat je v sredo zavrnil zahtevo obrambe po izločitvi dokaznega gradiva, ki temelji na prisluhih telefonskim pogovorom. Okrožna tožilka Bojana Podgorelc mora seda predlagati kazni za osem obtoženih, ki se jim sodi zaradi korupcije pri pripravi ponudb za izgradnjo kontrolnega stolpa na brniškem letališču. Glavni obtoženci so slavi Ivan Zidar - SCT, Hilda Tovšak - Vegrad, in Dušan Črnigoj - Primorje, na zatožni klopi pa so še Tomaž Žibert, Ivan Demšar, Borut Farčnik, Srečko Gabrič in Ivan Kroflič. Sodni senat naj bi v prihodnjih dneh odločal o razsodbi.

ob 10:05

V Britoffu ob osmih smo poročali o rasti delnic na newyorški borzi, v zadnji ediciji današnjih jutranjih novic pa dodajamo še stanje na borzah v Aziji. Indeks Nikkei na tokijski borzi se je zvišal na 9384,17 točke, s čimer je dosegel najvišjo vrednost v zadnjih šestih mesecih. Na to so vplivali močan jen in ugodni konjunkturni podatki iz Združenih držav. Zrasli so tudi indeksi na hongkonški borzi, dvignil se je osrednji borzni indeks v Južni Koreji, čisto majhno rast pa beleži tudi indeks v Šanghaju.

A, recimo temu, ugodni podatki iz Združenih držav so povzročili dvig cene nafte v azijskem elektronskem poslovanju. Teksaška lahka nafta se je do opoldneva tudi v elektronskem poslovanju v New Yorku podražila za 23 centov na 102,54 dolarja za 159-litrski sod. Dražja je tudi severnomorska nafta brent. Višjo ceno nafte povzročajo obeti po povečanem povpraševanju po nafti v Združenih državah, k rasti cen pa prispevajo tudi znaki, da utegne kmalu priti do dogovora o dodatnem posojilu Grčiji.

Tožilstvo v Nemčiji je pozvalo zvezni parlament, naj umakne imuniteto predsednika države Christiana Wulffa pred škandalom, povezanim z njegovim kreditom. Tožilci v Spodnji Saški so sporočili, da obstaja dovolj indicev, da je predsednik ravnal neprimerno. Nemški časopis Bild je poročal, da je Wulff prejel nizko obrestni kredit v višini pol milijona evrov od žene bogatega poslovneža oktobra 2008, pri čemer je kasneje v pokrajinskem parlamentu lažno zanikal kakršnekoli poslovne povezave s poslovnežem in njegovo ženo. Wulff je prav tako pritiskal na Bild, naj zgodbe ne objavi, za kar se je kasneje opravičil odgovornemu uredniku. Umik imunitete je sicer nujen korak za začetek postopka proti predsedniku, vendar ni nujno, da bo le-ta tudi uradno obtožen.