Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Infoblok visokih šolnin (807 bralcev)
Ponedeljek, 27. 2. 2012
MajaO



Nova slovenska vlada je že pošteno zagrabila za delo. Tako je bilo moč opaziti znane obraze pretekli torek v Bruslju, kjer je potekalo ministrsko zasedanje Sveta Evropske unije za konkurenčnost. Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Žiga Turk, je na zasedanju predstavil svojo vizijo za izhod iz krize. Po njegovem mnenju lahko Evropa še veliko stori za napredek, ki bo najhitreje prišel z inovacijami in znanjem. Zanje pa bo treba poiskati trge, na katerih se bodo uspešno prodajali. Ministra še skrbi, kako lahko politika kar največ pripomore h gospodarski uspešnosti raziskav. Rešitev vidi v zagotavljanju avtonomije raziskovalnim ustanovam, a hkrati tudi v opominjanju na njihovo odgovornost do družbe in gospodarstva. Beseda je tekla tudi o programu Obzorje 2020, ki naj bi bil temelj zagotavljanja evropskega raziskovalnega prostora. Program bo po besedah ministra Turka spodbujal interdisciplinarnost, pri tem pa bodo vse vede lahko tekmovale enakopravno in skupaj iskale kreativne rešitve. Inovacije, znanje, kreativnost, tekmovalnost - ni kaj, neoliberalizem človek že mora imeti rad.


Nadaljujemo v istem tonu. Raziskava Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, Education indicators in focus, je prišla do zanimivih ugotovitev glede financiranja visokošolskega izobraževanja. Raziskava pravi, da je visok vpis na visokošolske zavode v državah, kjer imajo le štipendije, in tudi v tistih, kjer so tem dodane še šolnine. Nizek vpis pa je tam, kjer ni ničesar. Njihov zaključek je, da šolnine na eni in finančna pomoč na drugi strani dajeta najboljše rezultate za študirajoče, univerze in družbo. Pri tem je znatnega pomena vrsta pomoči. Najprimernejša je kombinacija štipendij in posojil z odplačevanjem glede na lasten dohodek. To je tisto, kar mlade spodbuja k odločitvi za študij in tudi k njegovemu dokončanju. Ko je ista organizacija prebrala svojo gornjo raziskavo, ji v letnem poročilu Sloveniji tako ni bilo težko svetovati uvedbe šolnin za izobraževanje na terciarni stopnji kot enega nujnih ukrepov za izboljšanje gospodarstva. Morda bi nas morala že sedaj skrbeti poslušnost slovenske vlade.

 

V zadnjem tednu so ponovno vzkalila hrepenenja po lastni univerzi na Gorenjskem. Sestavljale bi jo Fakulteta za organizacijske vede v Kranju, Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice in Visoka šola za hotelirstvo in turizem. Ob tem se poraja več vprašanj. Nekritično ustanavljanje novih visokošolskih institucij lahko prej škoduje, kot prinese kaj dobrega. Glede na način, na katerega se namerava vlada spopasti s krizo, se postavlja vprašanje, od kod denar za infrastrukturo, kader in še kaj. Nenazadnje ostaja odprto vprašanje, ali ni še ena univerza v nasprotju z obljubo vlade, da študij ne bo več tako množičen. Poklicali smo dekana fakultete za organizacijske vede Marka Ferjana in ga povprašali o hipotetični ustanovitvi nove univerze in o tem, kako bi bila ta kompatibilna z napovedanimi varčevanji v visokem šolstvu.

 

 


Trendi okoli množičnosti študija in števila študijskih mest so v svetu različni. Če bi v Sloveniji želeli imeti še kakšno univerzo več, pa je v Veliki Britaniji v zadnjih petih letih število dodiplomskih študijskih programov upadlo za kar 27 %. Zgolj v Angliji pa kar za 31 %. Na drugi strani pa številka na Škotskem znaša zgolj 3 %. Skupni imenovalec so tudi tokrat, kakopak, šolnine. Medtem ko bodo v Angliji z naslednjim študijskim letom zrasle tja do 9000 funtov na letnik, na Škotskem domači študenti ne plačujejo nič. Nekateri pravijo, da racionalizacija študijskih programov in bolj učinkovita izraba finančnih sredstev zanje nista nujno napačen korak, drugi pa so mnenja, da je akademski ugled Velike Britanije že dobro načet.

 

V četrtek, 23. februarja, so se v Quebecu odvile velike demonstracije proti zvišanju šolnin. Preko 50.000 študentov je protestiralo, ker si lahko v Kanadi univerzitetno izobrazbo privošči vedno manj mladih. Najbolj bizarno pri vsem pa je bilo poročanje Canadian Broadcasting Corporation o omenjenem dogodku. Napisali so, kako se je policija branila s pendreki in solzivcem, čeprav so študenti protestirali mirno. Poleg tega pa se jim je zdelo smiselno intervjuvati le nekaj študentov, ki zviševanje šolnin pozdravljajo. Do besede pa seveda ni prišel nobeden izmed udeleženih v protestu. V Quebecu imajo sicer demonstracije proti zviševanju šolnin bogato preteklost. Leta 1996 se je zgodil veliki protest, ki je prinesel desetletje dolgo zamrznitev šolnin. Leta 2005 pa so študenti uspeli preprečiti namero vlade, da bi jih prikrajšala za 103 milijone dolarjev, namenjene za štipendije.

 


ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Japonsko združenje za spodbujanje znanosti podeljuje tri podoktorske štipendije raziskovalcem iz Slovenije. Namenjene so raziskovalni dejavnosti na Japonskem, znanstveno področje ni omejeno, štipendije pa trajajo od enega do dveh let. Če vas vsebina razpisa naslavlja in bi želeli raziskovati na katerem od japonskih inštitutov ali univerz, pošljite prijavo na Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Republike Slovenije. 31. julij je zadnji rok za prijavo. Kaj naj ta vsebuje, si lahko pogledate na strani ministrstva.


Prav tako je razpis objavila Študentska organizacija Univerze v Ljubljani. Vsota 90.000 evrov je namenjena za sofinanciranje projektov študentskih društev, zvez študentskih društev in zasebnih zavodov. Denar bo šel za projekte, ki se bodo izvajali med 1. aprilom in 31. decembrom letos. Ob vsesplošnem zategovanju pasov upamo, da vendarle ne gre zgolj za prvoaprilsko šalo. Prijavite se do 15. marca in denar bo morda vaš.


V kolikor pa se je kdo izmed vas naveličal dnevne svetlobe, česar mu ob vseh teh novicah prav nič ne zamerimo, ga Društvo za raziskovanje jam Ljubljana vabi na jamarsko šolo. Več informacij o življenju pod zemljo dobite na strani www.dzrjl.si

 


Infoblok je pripravil vajenec Blaž.

 



Komentarji
komentiraj >>