Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
SURGEON, F-Club, 3. 2. 2012 (764 bralcev)
Ponedeljek, 5. 3. 2012
tadej



Pretekli petek je Ljubljano obiskal kultni techno producent in DJ, Antony Child, ki je širši publiki prav gotovo bolje poznan pod imenom DJ Surgeon. Gre za pravega Brucea Willisa techno glasbe, ki je po mojem, fenovsko začinjenem mnenju, rešil svet pred izumrtjem dobrega techna. To pa je hkrati točno to, kar počne kolektiv Elements na domačih tleh. Z organizacijo nenadjebljivega techno kirurga pa so si prislužili še eno pietetno trofejo na njihovi zavidanja vredni listi preteklih dogodkov. In če si lahko za zaključek uvoda dovolim še krajo citata iz medmrežja, potem so “edini partiji, na katere si upam trezna, Elementsi.”

Surgeon je prav gotovo razlog, da si marsikateri “flešer” raje odlomi le četrtinko, saj mu tako ostane še kaj možganov za razumsko naslajanje nad perfekcijo zvoka in DJ miksa. Tovrstno početje seveda predpostavlja dobro ozvočenje in akustiko, kar je higienski minimum vsakega spodobnega kluba. In odkar je parti plac pod Tivolijem postal F-Club, si o tem prostoru še nisem uspel ustvariti mnenja, saj sem se pretekli petek v F-Club podal prvič.

Na prizorišče sem prispel tik pred menjavo DJ-a, zato sem lahko opazil občutno spremembo zvoka med Ulixom in Surgeonom. Tokrat je bila ta sprememba izredno presenetljiva, saj se je kvaliteta zvoka drastično spremenila na slabše. S Surgeonom so basi začeli dobesedno prdeti, kar je vzelo pregled nad celotno zvočno sliko. O superiorni zvočni koherentnosti, ki smo je vajeni od birminghamskega producenta, ni bilo ne duha ne sluha. In ko sem se ob bujnem norenju množice začel spraševati, ali sem svoje poklicne deformacije morda le pripeljal predaleč, me je potolažila pripomba mojega prijatelja: ”tola ni pa za nkamr.”

Sčasoma se je zvok izboljšal in počasi se je dalo plesati. Udarni komadi so dobili smisel, vendar pa ozvočenje F-Cluba še vedno ni preneslo Surgeonovega miksanja. Značilni Surgeonovi miksi oziroma kopičenje zvočne energije, ki se ob prehodih orgazmično sprošča ob povratkih “kicka”, je izpadlo kot v ušesa bodeče vreščanje. To je predstavljalo še dodaten problem, saj je bil Surgeonov set tokrat precej “umetniško” naravnan. Spektralno zasičeni, industrialno-trensoidni vložki, kjer so umanjkale udarne brce, so bili prav pogosti.

Glede na to, da sem Surgeona v živo slišal že na številnih različnih ozvočenjih, sem prepričan, da bi njegov set izpadel noro v kakem drugem prostoru. In edini očitek, ki mu ga lahko naprtim glede petkovega nastopa, je, da je umanjkal konstanten trši “drajv”, ki bi funkcioniral v F-Clubu. Vendar Surgeon verjetno ni imel uvida v zvočno sliko na plesišču. Prav gotovo večja referenca od monitorjev je publika, ki pa se prav vsa ne strinja z mojim mnenjem glede preteklega dogodka. Ravno obratno – ozvočenje se tako po medmrežju kot po ustnem izročilu hvali na dolgo in široko, Surgeon pa naj bi napravil raztur brez primere. Za razliko pa sam o Surgeonovem nastopu niti ne morem podati konkretnega mnenja, saj se mi zdi, da še tako spreten kirurg ob skrhanem rezilu ne more priti do izraza.


* Tadej Droljc


Komentarji
komentiraj >>