Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Ob dnevu žena - anketa o spolu (653 bralcev)
Četrtek, 8. 3. 2012
univerza



...O istospolnih zvezah, posvajanju otrok ter družbenem in biološkem spolu...

Drage družbene in biološke žene! Ob vašem dnevu vam tudi univerzitetna redakcija želi veselo praznovanje. Skupaj s tem praznikom, festivalom Rdeče zore in družinskim zakonikom, ki je trenutno eno izmed najbolj aktualnih vprašanj, smo se tudi mi odločili, da malo premeljemo to tematiko.

 

Razumevanje spola, spolnosti in še posebej istospolnih je kljub 'naši razviti družbi' še vedno tema, o kateri ljudje neradi diskutirajo ali se z njo ukvarjajo. To se je pokazalo tudi v primeru medijske gonje proti družinskemu zakoniku, kjer so nasprotniki pod sponzorstvom cerkve bili 'križarsko vojno', ki bo obvarovala slovenske otroke pred 'nenormalneži' in 'nemoralneži'. Stališče cerkve do tega vprašanja, ki sicer sodi med osnovne človekove pravice in svoboščine, lahko strnemo s citatom doktorja Viktorja Papeža: "Pozitivno pravo večkrat s svojimi nenavadnimi odločitvami, kot je priznanje istospolne zakonske zveze, celo z možnostjo posvojitve otrok, vnaša v pravni red zmedo, začudenje in povzroča v človeku konfliktne razmere." Ob tem je potrebno opozoriti, da imata vsak državljan in državljanka pravico do enake obravnave in enake zaščite. Zato so prav takšne in drugačne nebuloze tiste, ki vnašajo zmedo, začudenje ter konfliktne razmere in so popolnoma v nasprotju z načeli pravne države.

 

S takšnim razmišljanjem smo se odpravili med študirajoče glave, da se pozanimamo, kaj si študentke in študenti mislijo o istospolnih zvezah in posvojitvah otrok istospolnih partnerjev ter kaj za njih predstavlja spol. Je to zanje biološki ali družbeni koncept?

 

 

Deljena mnenja pri drugem vprašanju dobro prikazujejo problematiko tega koncepta, ob katerem si je zobe polomil že marsikateri teoretik. Interpretacij spola ter različnih konceptov moškosti in ženskosti je veliko. Zares trdnega dogovora, ki bi spola natančno opredelil, pa zaenkrat ni. Zato bomo omenili le enega. Simone de Beavior v knjigi Drugi spol prepričuje, da 'se nihče ne rodi kot ženska, temveč to postane.' V njenem mnenju ni ničesar, kar bi zagotavljalo, da bo 'nekdo', ki je postal ženska, tudi nujno ženskega spola. Če je telo torej 'situacija', potem ni vrnitve k telesu, ki ga ne bi že vseskozi interpretirali kulturni pomeni. Torej ne bi bilo smiselno definirati družbenega spola kot kulturno interpretacijo biološkega, če je sam biološki spol kategorija družbenega.

 

Družbeni spol je torej v prvi vrsti dejanje pomena ali reprezentacije, to pa pomeni, da je spol stvar izbire. Čeprav bi se naj biološko rodili kot fant ali punca, je pravzaprav družba tista, ki na koncu determinira naš spol. Seveda se s tem mnenjem marsikdo ne bo strinjal, pa vendar je to le ena izmed resnic, ki je enako realna kot vse druge. Mogoče še bolj realna kot vse druge. Še posebej, če izhajamo iz predpostavke, da so prav mediji velikokrat vir homofobičnih stereotipov, saj kljub vsem trditvam proti v osnovi še vedno izhajajo iz 'heteronormativne predpostavke' kot centralne perspektive.

 

Naj se za konec še enkrat vrnemo k cerkvenim dostojanstvenikom. Kardinal Franc Rode je ob priliki povedal sledeče: „Cerkev na Slovenskem, zvesta Jezusu Kristusu, spoštuje pravice in svoboščine posameznika in si zanj prizadeva, ne glede na raso, barvo kože, spol, jezik vero, politično ali drugo prepričanje, narodno ali socialno pripadnost, premoženje, rojstvo ali kakršnokoli drugo okoliščino." Ironično, mar ne?

 

O spolu, družini in zagamanih je na dan družbenih in bioloških žena razmišljal vajenec Rasga, uredil Franci.

 



Komentarji
komentiraj >>