OFF NAPOVEDNIK
Bi LSD lahko uporabili pri zdravljenju alkoholizma? To je retorično vprašanje. Za vse tiste, ki morda ne veste, kakšen je ta naravni odgovor, ki naj bi sledil na tako vprašanje, naj povemo; ne SAMO alkoholizma, temveč vseh bolezenskih stanj. Nevarnost droge je le v tem, da obstaja možnost, da si je človek ne privošči.
Da je LSD vsaj toliko, če ne še bolj učinkovito zdravilo za zasvojenost z alkoholom, kot katero koli drugo, ki ga uporabljamo sedaj, so na podlagi 500tih kliničnih primerov alkoholizma pokazale raziskave na norveški Univerzi za Znanost in Tehnologijo, opravljene med leti 1966 in 1970. Obravnavani primeri so stari, ker inštitucije za raziskave s prepovedanimi substancami potrebujejo posebno dovoljenje in je zato širše raziskovanje onemogočeno. Že ena sama doza LSD-ja naj bi sodeč po rezultatih človeku pomagala prenehati s pitjem, saj naj bi „nenavadno koristni učinki“ droge trajali tudi do pol leta, po enem letu pa naj bi efekt izginil, zato so raziskovalci predlagali, da bi bilo potrebno doze LSD-ja potrebno jemati redno. Za potrebe raziskave so takrat sestavili kontrolno skupino, ki je vsebovala alkoholike, ki so se držali standardnega zdravljenja alkoholizma, in skupino, ki je jemala LSD. Medtem ko jih je z zlorabo alkohola v kontrolni skupini prenehalo 38 odstotkov, jih je po uporabi LSD-ja s pitjem prenehalo kar 59 odstotkov. V skupini, ki je jemala LSD, je bilo tudi večje število popolnih abstinentov. Raziskovalci so še dodali, da je glede na rezultate raziskave uganka, zakaj je bilo to zdravljenje v veliki meri spregledano.
Profesor David Nutt, ki je bil pred časom odpuščen z mesta svetovalca za droge vlade Velike Britanije, je dejal, da je za zdravljenje alkoholizma potrebna enormna sprememba v načinu, kako bolnik gleda na samega sebe in to LSD naredi. Kako človek vidi sebe in svet, ko jemlje LSD, pa v naslednjem posnetku:
Vi pa berete OFF program Radia Študent, ki na svet in nase gleda v vedno novi luči.
OFF PROGRAM
Nekdanji prvi mož izraelske obveščevalne službe Meir Dagan je ponovil svoje nasprotovanje preventivnemu napadu na Iran, ki naj bi se zgodil v bližnji prihodnosti. Dagan je dejal, da bi bil napad na Iran, preden se raziščejo vse ostale možnosti interveniranja, napačna poteza. Po njegovem mnenju bi namesto vojaškega napada lahko iranski jedrski program učinkoviteje ustavili s spremembo režima. Zato, pravi Dagan, bi se mednarodna javnost morala usmeriti v podporo delu iranske populacije, ki nasprotuje trenutnemu režimu.
Združene države Amerike sicer razvijajo 13.600-kilogramsko bombo, ki bi jo lahko uporabili v napadu na države, kot je Iran, je na četrtkovi obrambni konferenci dejal general Herbert Carlisle. Orožje je zasnovano tako, da uniči podzemne jedrske objekte in bi bilo v pomoč izraelski vojski pri napadu na Iran. Bomba, ki jo imenujejo „masivno penetracijsko bojno sredstvo“, lahko prebije 65 metrov armiranega betona pred detonacijo. Ameriški predsednik Barack Obama je Izraelu že obljubil super-orožje, če bodo napad prestavili na čas po predsedniških volitvah v Ameriki.
Kitajske kiber-vojaške sposobnosti bi v primeru vojaškega konflikta lahko predstavljale nevarnost ameriški vojski. Tako pravi poročilo ameriško-kitajske ekonomske in varnostne kongresne komisije. Kitajska vojska naj bi se namreč vedno bolj osredotočala na informacijsko konfrontacijo. Poročilo na primeru ameriške obrambe Tajvana kaže na možnost, da bi lahko Kitajska napadla ameriške sisteme z orožjem za elektronske protiukrepe in mrežne napade, kar bi občutno oslabilo njihov strateški položaj.
Filmska zveza Amerike je na sodišča v Združenih državah Amerike vložila predlog za sodbo glede popularne strani za izmenjavo datotek Hotfile. Predlog je zveza vložila kljub temu, da Hotfile trdi, da redno briše vso vsebino, ki bi lahko kršila avtorske pravice. Če bo predlog sprejet, bo stran lahko sankcionirana brez potrebe po dolgem sodnem postopku. Gre za podoben primer kot pri podobni avstralski strani Megaupload, ki so jo zaprli konec januarja, njene lastnike pa aretirali.
Grčiji je uspelo zagotoviti dovolj velik odstotek zasebnih upnikov za delni odpis grškega dolga. Na ponujeno daljšo ročnost in nižje obrestne mere za nove obveznice v zameno za obstoječe naj bi pristalo okoli 85 odstotkov upnikov. Države območja evra in Mednarodni denarni sklad si sicer želijo vsaj 95-odstotni odziv, saj bi le tako grško dolžniško breme do leta 2020 lahko upadlo na vzdržno raven 120 odstotkov bruto domačega proizvoda. Uspeh operacije je predpogoj za odobritev drugega programa javne pomoči Grčiji v višini 130 milijard evrov. Če novo reševanje Grčije ne bi uspelo, bi to po nekaterih opozorilih območje evra lahko stalo več kot 1000 milijard evrov, resne posledice pa bi tak neuspeh imel tudi za globalno gospodarstvo.
Tudi iz slovenskega Državnega zbora prihajajo pozitivne novice za Grčijo. Vse poslanske skupine so namreč napovedale, da bodo na popoldanskem glasovanju podprle novelo zakona o posojilu Grčiji. Gre za zakon, ki je del novega obsežnega paketa pomoči Grčiji. Za tega se je območje evra odločilo iz razloga, ker se maja 2010 sprejeti prvi program pomoči ni izkazal kot uspešen. Minister za finance Janez Šušteršič je poudaril, da drugi program zmanjšuje nevarnost poglabljanja krize v območju evra. Predvsem pa je po Šušteršičevih besedah reševanje Grčije pomembno tudi za Slovenijo, saj zmanjšuje nevarnost verižnih reakcij in nestabilnosti v območju evra. Slovenija je po njegovi oceni četrta ali peta na vrsti, da se ji pogoji zadolževanja zaradi vnovične zaostritve razmer v območju evra poslabšajo.
Začenja se dvodnevna mednarodna evropska konferenca v Murski Soboti, ki jo organizirata Evropska romska zveza in Zveza Romov Slovenije. Pričakuje se, da jo bo obiskalo več kot 60 pomembnih predstavnikov iz domovine in tujine. Namen konference je, da se pristojne institucije v državah kjer Romi živijo opozori na težave s katerimi se srečuje njihova skupnost. Vendar pa se celotna romska skupnost ne bo udeležila mednarodne romske konference. Razloge za bojkot nam je posredoval predsednik Romskega informacijskega centra Ljubljana Haris Tahirović:
Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota je organiziral novinarsko konferenco, na kateri so predstavili nacionalni program biomonitoringa kemikalij v ljudeh. Pri programu sodelujejo z Inštitutom Jožef Stefan. Nekaj o raziskavi in programu nam je povedala Majda Pohar, doktorica medicine, specialistka higiene, ki je v imenu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Murska Sobota sodelovala pri projektu:
Kako se lahko posameznik zaščiti pred izpostavljenostjo kemikalijam, Majda Pohar.
OFF sta pripravila Polona Torkar in Božidar Kolar.