Slovensko javnost so v preteklih mesecih večkrat pretresli odmevni primeri deložacij družin, ki so jim hišo zasegli na podlagi tožb upnikov. Stvar sama po sebi načeloma ni sporna, za sporno pa se je izkazalo ravnanje sodišč v vidnejšem primeru Vaskrsić, ko so družino vrgli na cesto zaradi tako imenovanega bagatelnega dolga v višini 124 evrov. Tega je družini že pred nekaj leti zaračunalo ljubljansko komunalno podjetje Vodovod-Kanalizacija za čiščenje gnojne jame. Kljub več poskusom izterjave dolga niso izterjali, zato je ta proces prerasel v pravni postopek. Ta se je začel z rubežem premičnin, ki pa po obisku rubeža na domu Vaskrsićevih ni bil uspešen. Obravnavani pri sebi namreč ni imel ničesar vrednega, vozilo znamke Mercedes-Benz je bilo namreč v lasti podjetja Aleasing, dolžnik pa le njegov uporabnik. Dolžnika je izvršitelj 29. aprila 2010 dodatno pozval k plačilu dolga, vendar se dolžnik nanj in na 4 kasnejše pozive sodišča ni odzval. Sodišče je zato nadaljevalo postopek, v katerem so kljub predlogu upnika, naj se dolžniku rubi mesečni dohodek, odredili prodajo nepremičnine. Ta se je na prvi avkciji prodajala za 140.000 evrov, na drugi, ko je bila tudi prodana, pa le še za borih 70.000 evrov. Dolžnik Zoran Vaskrsić, ki očitno ni odpiral uradne pošte, je bil glede procesa prepozno obveščen in zato dolg komunalnemu podjetju tudi prepozno poravnal. Podjetje je ekspresno ustavilo vse sodne postopke, vendar je bila hiša medtem že prodana novemu lastniku.

Pravni postopek sam po sebi naj ne bi bil sporen, tako je presodil tako predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Anton Panjan kot ministrstvo za pravosodje. Oba sta izjavila, da je sodišče ravnalo v skladu s predpisi, Panjan pa je komentiral tudi Vaskrsićevo neodzivnost na uradno pošto, navajamo: „to je šola za vse, ki ignorirajo odločbe sodišč.“

Ministrstvo za pravosodje je v sporočilu za javnost zapisalo: "Prevladalo je stališče, da veljavna ureditev Zakona o izvršbi in zavarovanju ustrezno omogoča dolžniku, da prepreči izvršbo na njegovo nepremičnino, če lahko upnikovo terjatev poplača na drug način.“

Ta drugi način je uporabilo javno podjetje Vodovod-Kanalizacija, ki je poslalo sodišču v Litiji predlog za rubljenje plače 23. oktobra, sodišče ga je prejelo 26. oktobra. “Kam se je ta papir izgubil do dražbe hiše 18. novembra, pa je vprašanje za koga drugega,« pravi Zoran Vaskrsić.

V primeru je torej prišlo do več birokratskih zapletov, izgubljali naj bi se uradni papirji, dolžnik pa je bil prav tako neodziven na sodne pozive, zato naj bi nosil tudi svoj delež krivde za nastale zaplete. Ministrstvo za pravosodje dotičnega postopka ne obsoja, saj bi več fleksibilnosti na tem področju pomenilo tudi daljše sodne postopke, ki pa že sedaj večkrat zastarajo. Predsednico društva Sodnikov, Janjo Roblek, smo vprašali, ali imajo sodišča predvidena kakšne sankcije za ljudi, ki se ne odzivajo na uradno pošto:



Za komentar dogajanja smo poklicali tudi ustavnega pravnika Andraža Terška, ki smo ga vprašali, ali obstaja pravni precedens rubljenja nepremičnine zaradi prgišča evrov:



Pogovarjali smo se tudi z odvetnico Vero Krivec, ki zastopa deložirane družine v Prekmurju. Primeri si sicer niso povsem sorodni, a je Krivčeva kljub temu do takšnih izvršb kritična:

Kje za nastale sodne zaplete vidi krivca Krivčeva:



Krivce za domnevne krivice pa so dolžniki očitno začeli iskati v samih sodnikih. Predsednica društva sodnikov Janja Roblek se je javno odzvala zaradi nedavnih groženj sodnikom, ki so po njenem mnenju povezane tudi z deložacijami:



Na širši vidik problematike je opozoril tudi docent na FDV, Andrej Kurnik, ki primer Vaskrsič povezuje s sorodnimi primeri drugje po Sloveniji:



Razkril je tudi načrte za konkretne akcije, s katerimi bi se opozorilo na nesorazmerne in nedopustne državne ukrepe izterjave dolgov:



Ali torej gre za sistematično sleparjenje funkcionalno nepismenih in ljudi na periferiji družbe, ki si ne morejo privoščiti kvalitetnega pravnega zastopstva? Odgovarja Andraž Teršek, ustavni pravnik:



Ker je imel Vaskrsič na hiši hipoteko, ki bo odplačana šele leta 2027, je odvetnica Krivčeva kritična do implikacij, ki jih ima ta proces za ostale mlade družine, ki si stanovanja ne morejo privoščiti drugače kot s kreditom.



Kultivirala sta Luka Tetičkovič in vajenec Matevž Kokol-Fiki.