OFF NAPOVEDNIK
Iranski predsednik Mahmoud Ahmadinežad je na prepihu z leve in desne. Z zahoda prihajajo vedno nove ideje - uvedbe novih sankcij proti državi, možnost vojaškega napada, obtožbe o obstoju obstoječega ali neobstoječega orožja, obtožbe o nedemokratičnosti njegove vlade itd. Po drugi strani pa notranji pritiski konzervativnih privržencev Vrhovnega vodje Ayatole Ali Khameneija. Obtožbe letijo, da naj bi bil bolj demokratičen, kot bi se spodobilo.
V duhu teh obtožb je bil Ahmadinežad, kot prvi predsednik po Islamski revoluciji leta 1979, sklican pred iranski parlament. Po parlamentarnih volitvah, kjer je Ahmadinežadu padla podpora, so se konservativni poslanci počutili dovolj močne in tako predložili Ahmadinežadu dolgo pričakovanih 10 vprašanj o njegovi notranji politiki, predvsem o ekonomskih zadevah.
V dneh, ko iranski piloti pričajo o vedno več letalskih nesrečah, ki so posledica pomanjkanja ključnih servisnih delov, nedostavljenih zaradi mednarodnih sankcij, in v času, ko Izrael grozi z napadom, je največji problem iranskih vrhovnih oblasti nova ekonomska elita, ki je nastala pod vladavino Ahmadinežada. Krivci za tehnološki razvoj Irana imajo za konzervativne iranske politike preveč moči in jih je treba ustaviti. Ahmadinežad jim odgovarja s preprostim stavkom – 'Kdor postavlja taka vprašanja, je pridobil svojo diplomo že s pritiskom na gumb'.
Vi pa berete OFF program Radia Študent, kjer zmedeni izpraševalci pretvorijo zmedeni svet v realni svet.
OFF PROGRAM
Japonska, Združene države Amerike in Evropa so združile sile in pritisnile na Kitajsko glede njene restriktivne politike pri izvozu redkih zemeljskih mineralov, ki so nujni za proizvodnjo napredne tehnologije. S skupno pritožbo pri Svetovni trgovinski organizaciji so Kitajsko obtožile, da so nižje cene redkih surovin na kitajskem trgu posledica umetnih regulacij, konkretneje izvoznih kvot, pri čemer želi Kitajska s tem v državo na sporen način privabiti čim več tujih podjetij. Peking trdi, da ne gre za protekcionizem, ampak za potencialne okoljske probleme, ki bi se pojavili, če izkopavanja redkih mineralov ne bi na neki način nadzorovali. Ob tem naj samo dodamo, da protekcionizem še daleč ni kitajska posebnost.
Danes mineva natanko leto dni od začetka ljudske vstaje proti sirskemu diktatorju Bašarju Al Asadu in njegovi stranki Baath. Zgleda, da obletnica sovpada z intenziteto dogodkov – danes je Asad obljubil 7. maj kot datum izvedbe parlamentarnih volitev, poslal odposlancu Združenih narodov Kofiju Annanu konkretne predloge za ustavitev nasilja, po drugi strani pa nadaljuje z oboroženimi akcijami proti upornikom. Bašarjeve oborožene sile so zavzele upirajoče se mesto Idlib ter izvedle močan napad na mesto Deraa, v katerem so se pred letom dni pojavili prvi protesti. Lokalni aktivisti poročajo o več ducatih smrtnih žrtev iz napadov po celi državi. Organizacija za človeške pravice Amnesty International je ob obletnici upora izdala poročilo o mučenju pripornikov s strani Sirske varnostne službe in njihove 'šabiha' milice. Poročila, zbrana na podlagi pričevanj prebeglih pripornikov, vsebujejo konkretne obtožbe o zločinih proti človeštvu.
Turška vojaška letala so včeraj ponoči ponovno izvedla serijo letalskih napadov na ozemlje avtonomne kurdske regije v severnem Iraku. Tarče teh napadov naj bi bili pripadniki prepovedane PKK, Kurdske delavske stranke, ki se že skoraj 30 let oboroženo bori za večje kulturne in politične pravice Kurdov v Turčiji. Po poročanju lokalnih prič žrtev v napadu ni bilo.
V začetku prejšnjega tedna je začel po spletu krožiti propagandni video „Kony 2012“, s katerim naj bi ameriška organizacija „Invisible Children“ ljudi po svetu posvarila pred zločini ugandskega upornika Josepha Konyja in jih mobilizirala. Namen tega je pritisk na vlado Združenih držav Amerike, da bi te svojo vojaško misijo, v kateri naj bi urili protigverilsko ugandsko vojsko in nudili pomoč pri iskanju Konyja, ohranile. Video si je ogledalo že več kot 70 milijonov ljudi in prav vsi z njim niso bili zadovoljni. Zelo hitro so se namreč začeli širiti videi vseh vrst od teorij zarote do zelo racionalnih. Diapazon kritik se razteza od obtožb, da je imela pri nastajanju videa prste vmes ameriška vlada, ki si želi ugandske nafte in drugih dragocenosti, katerih v tej afriški državi ne manjka, do pozivov k temeljitejši preučitvi razmer v Ugandi in kritiki, da so avtorji videa izkoristili donirani denar. Problem, ki se izpostavlja, pa je tudi ta, da vodje Gospodove uporniške vojske Josepha Konyja že šest let ni več v Ugandi.
Po pisanju ruskega časnika Kommersant je zunanja ministrica Združenih držav Amerike Hillary Clinton pozvala ruskega kolega Sergeja Lavrova, naj posvari Iran, da so za april napovedana pogajanja o iranskem jedrskem programu zadnja priložnost za Iran, da se izogne vojaškemu napadu na njegove jedrske komplekse. Za sla hočejo Združene države ruskega zunanjega ministra uporabiti, ker sami nimajo diplomatskih stikov z Islamsko republiko. Točen datum in kraj pogajanj med Iranom in šesterico stalnih članic Varnostnega sveta Združenih narodov ter Nemčijo sicer zaenkrat še nista znana. Ruski diplomati v Združenih narodih medtem po pisanju časnika menijo, da je vprašanje kdaj, in ne če, bo Izrael napadel Iran.
Združene države pa vse bolj pritiskajo tudi na tako imenovane kršitelje avtorskih pravic. Velika Britanija je tako odobrila izročitev 23-letnega britanskega študenta Richarda O'Dwyerja Ameriki. Ta naj bi ustvaril spletno stran TVShack, na kateri so lahko obiskovalci zastonj gledali ameriške filme in televizijske serije. O'Dwyer naj bi z oglaševanjem na spletni strani zaslužil več deset tisoč evrov, preden so ameriške oblasti dosegle ukinitev TVShacka. Gre za prvi primer, ko bo neki britanski državljan izročen tuji državi zaradi kršenja avtorskih pravic. Njegov pravni zagovornik je sicer na britanskem sodišču trdil, da spletna stran ni sama shranjevala avtorskega gradiva, ampak je obiskovalce samo usmerjala k drugim stranem, podobno kot Google. Če bo O’Dwyer v Združenih državah spoznan za krivega, mu grozi tudi zaporna kazen.
Po uspešnih državljanskih protestih proti sprejetju osovraženega mednarodnega trgovinskega sporazuma za boj proti ponarejanju, Acta, kar je pripeljalo do njegove zamrznitve, je poslanska skupina Pozitivna Slovenija pozvala vlado k vložitvi zakona o obravnavi ratifikacije v državnem zboru. Na današnji skupni seji parlamentarnega odbora za zunanjo politiko in za zadeve Evropske unije pobuda ni bila podprta. Poslanci Pozitivne Slovenije so se sicer zavzemali za dokončno zavrnitev ratifikacije sporazuma z zakonom, ki bi bil v parlamentu potencialno sprejet. Vršilka dolžnosti generalne direktorice direktorata za notranji trg na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Vinka Soljačić odločitev odborov zagovarja z argumentom, da je za nadaljevanje postopkov v zvezi z Acto primerno počakati na rezultate potekajočih razprav tudi na ravni Evropske unije. Več o današnji zavrnitvi in razlogih za pobudo nam je povedal njen snovalec, poslanec Pozitivne Slovenije, Roman Jakič.
Predstavniki hematoloških bolnikov v odprtem pismu vlado, ministra za zdravje Tomaža Gantarja in ministra za finance Janeza Šušteršiča pozivajo, naj nemudoma omogočijo izvedbo projekta prenove kliničnega oddelka za hematologijo v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Kot so zapisali, bolniki na omenjenem oddelku umirajo zaradi okužb in ne zaradi prvotne bolezni. Omenjene pristojne institucije pozivajo, naj začnejo z načrtovanim dokončanjem projekta in selitvijo bolnikov v ustrezne prostore za zdravljenje v prvi polovici leta 2013. Menijo tudi, da bi novi oddelek prinesel takojšnje finančne prihranke zaradi manj porabljenih zdravil proti okužbam.
Pod okriljem koprskega Inštituta Andrej Marušič je potekala okrogla miza z naslovom »Pravica do zdravega delovnega okolja v teoriji in praksi». Na njem so sodelovali Aleksander Zadel, raziskovalec in profesor na Univerzi na Primorskem, Janez Stare s Fakultete za upravo, Goran Marković z Univerze v Sarajevu ter Matjaž Vujčič iz Interevrope, d. d. Več o okorogli mizi nam je povedal koordinator in raziskovalec na Inštitutu Andrej Marušič Blaž Čeklič.
OFF sta pripravila Gregor Kuhar in vajenec Maj.