V deželi je pomlad, kar pomeni, da je čas za čiščenje. Jutri se bo odvila druga edicija odmevne akcije Očistimo Slovenijo, ki jo v sklopu globalnih prizadevanj, poimenovanih World Cleanup 2012, pripravljajo Ekologi brez meja. Prva akcija, ki se je zgodila pred dvema letoma, je mobilizirala široke množice prostovoljcev, obenem pa pritegnila veliko pozornost medijev. V letošnji ediciji se nekateri mediji dejavno pridružujejo pobudi čiščenja, Ekologi brez meja pa so k propagiranju pritegnili znane in manj znane državljane.

Tudi jutri bodo, kot pred dvema letoma, prečiščena divja odlagališča, sprehajalne poti in podobne nesnažne javne površine. Udejstvovanje bo povsem prostovoljno, z akcijo pa bodo poskušali dokazati, da – citiramo – „vsak lahko spreminja svet“. Bolj razumno organizatorji poskušajo s to široko pobudo vršiti pritisk na institucije, ki bi sistemsko reševale vse bolj očiten ekološki problem. Vsesplošno sprejeto postaja tudi dejstvo, da sedanji kapitalistični način gospodarjenja ni nevzdržen le za družbo, ampak tudi za planet, ki ga okupira človeštvo.

Akcija Očistimo Slovenijo ima tako dialektično naravo, čeprav se zdi, da je bolj kot ne skupinska terapija, ki temelji na nekakšni ekološki ideologiji, kjer vsak posameznik poskrbi za ohranitev snažnega okolja in nasploh ekološkega stanja planeta Zemlja. Udeleženci poleg odpadkov čistijo tudi svojo vest. Obenem lahko problematiziramo prostovoljsko naravo akcije, saj jo lahko umestimo v trenutno polit-ekonomsko doktrino, ki zmanjšuje zagotavljanje javnih storitev in prepušča iniciativo zasebništvu.

A težko rečemo, da so odpadki v najširšem smislu besede javni problem, saj so del izčrpavanja narave, ki ga v vse večjem merilu vrši kapitalistični produkcijski način. Kljub vsemu stroške izkoriščanja nosi javnost oziroma država in narava sama.

Idejno vodjo Ekologov brez meja in pobude Očistimo Slovenijo smo vprašali po razlogih za ponovitev akcije:



Problem je globalen, zato smo Matozovo vprašali, če po svetu obstajajo širše pobude za reševanje težav z odpadki:



Akcijo je ovrednotil publicist in ekozof Bernard Nežmah, a pobudi ni ravno naklonjen.



Direktor Snege Ljubljana Janko Kramžar sicer akciji pritrjuje, a v njen vidi marsikatero pomanjkljivost:



Tudi Renata Karba iz slovenske fundacije za trajnostni razvoj Umanotere meni, da je predvsem na državni oblasti, da poskrbi za snažnost:



Starosto ekonomistov Jožeta Mencingerja smo vprašali, če se mu zdi, da akcija Očistimo Slovenijo kaže na globlji sistemski problem javnega zagotavljanja primernega ravnanja z odpadki:



Ob trenutnem gospodarskem položaju Slovenije in svetovne ekonomije nasploh smo Mencingerja vprašali še, kaj si misli o ideji, da bi namesto prostovoljnih akcij država preko javnih del zaposlila določen delež brezposelnih državljanov, ki bi obenem sistemsko zagotavljali čistočo:



Vsekakor smo se znašli pred resnim problemom, ki se bo v prihodnosti še stopnjeval, poleg tega pa povzročal ogromne družbene probleme. Slišali smo različne pristope do reševanja ekološke problematike, ki se raztezajo od ideoloških posameznikovih notranjih transformacij ter prostovoljskih pobud, kot je Očistimo Slovenijo oziroma očistimo svojo vest, do državnega omejevanja interesov kapitala in institucionalne skrbi za okolje, ki se zaveda pogojenosti ekoloških težav z obstoječimi družbenimi razmerji. Kratkoročno se druga možnost zdi edina realna opcija, dolgoročno pa so edina možnost korenite spremembe. Če pa do teh ne kažete kakšne posebne naklonjenosti, pa jutrišnje akcije Očistimo Slovenijo vsaj ne izkoriščate kot brezplačni odvoz kosovnih odpadkov izpred vaših domov.