OFF NAPOVEDNIK

Predlog varčevalnih ukrepov vlade je po mnenju sindikata na ministrstvu za obrambo nepravičen in ne bo pravično porazdelil sredstev. Stare zgodbe, ki smo jih že slišali. Zakaj pa se sindikatu zdijo predlogi vlade nepravični, nam je povedal generalni sekretar sindikata Marjan Lah:



Berete varčevalni OFF program radia Študent!

OFF PROGRAM

Na mejnem področju med Sudanom in Južnim Sudanom ponovno potekajo spopadi, ki naj bi bili največji, odkar sta se julija prejšnjega leta državi razcepili. Predsednik Južnega Sudana Salva Kiir je povedal, da so njegove sile zasegle ključno področje, bogato z nafto, kar pa v Sudanu zanikajo. Zračni napadi in spopadi naj bi se pričeli pozno v ponedeljek in se nadaljevali tudi danes.

Odcepitev Južnega Sudana in razglasitev neodvisnosti so julija podprle vse svetovne politične elite. Ob tem pa so skoraj vsi ignorirali usodo afriških ljudstev, ki so ostala severno od nezadostno definirane meje v mirovnem sporazumu iz leta 2006. Na tem področju prevladujejo domačini, prepričani v svojo lastno identiteto, česar pa sudanski predsednik Omar Hassan al Bashir ne spoštuje. Pred referendumom lanskega leta, v katerem se je odločalo o odcepitvi juga, je namreč povedal, da do etničnih in verskih manjšin v Sudanu ne bo nobene milosti.

Voditelja Sudana in Južnega Sudana naj bi se srečala 3. aprila. Južni Sudan za zadnje spopade krivi svojega severnega soseda, medtem ko slednji obtožuje uporniško skupino s severnega področja Darfur – Gibanje za pravičnost in enakost. Sudanske oborožene sile hkrati tudi zanikajo, da je do spopadov znotraj naftnega področja sploh prišlo.

Poročevalci s tega območja ocenjujejo, da se bodo spopadi nadaljevali. Poleg tega, da gre za območje bogato z nafto, ne gre zanemariti tudi tega, da je srž konflikta tudi v boju za zemljo, vodo in uničenje ljudstev, ki želijo ohraniti svojo tradicijo in identiteto.

Kljub obsodbi oficirja ameriške vojske Roberta Balesa s strani ameriškega vojaškega sodišča za umor 17ih afganistanskih civilistov in kljub deset tisoč dolarjem, ki jih je ranjenim ter svojcem žrtev dobrohotno namenila ameriška vlada, ameriški dribling, da bi zadevo na hitro pometli pod preprogo, ni uspel. Realnosti kronične napetosti med Afganistanom in mednarodnimi silami se kljub sicer neverjetni angažiranosti ameriške administracije vendarle ne da odpraviti z lepotnimi popravki. Na jugu Afganistana je namreč afganistanski vojak pred civilno-vojaškim kompleksom zveze NATO ubil dva britanska vojaka, na vzhodu države v provinci Paktika pa je na kontrolni točki prav tako pripadnik afganistanskih varnostnih sil ubil ameriškega vojaka.

Talibanski tiskovni predstavnik Qari Yousef Ahmadi je dejal, da je bil strelec na britanska vojaka v zadnjem času v tesnem stiku z uporniki in je o svoji nameri pred izvedbo tudi obvestil Talibane. Ta sicer povezanost z dogodki zanika. Nekdanji talibanski zunaji minister Wahid Muzhda je ob tem izjavil, da sežiganja Koranov v vojaških bazah, uriniranje po truplih, nedavni poboj civilistov vplivajo tudi na razmišljanje afganistanskih vojakov. Dovolj zgovorna je tudi izjava ameriškega generala marincev Johna Allena, citiramo: To smo doživeli v Iraku, podobno smo doživljali v Vietnamu. Po ameriški logiki nič novega torej.

Da se varnostne razmere drastično poslabšujejo, je dovolj zgovoren podatek, da so na ministrstvu za obrambo v Kabulu, enem od najbolje varovanih poslopij v Afganistanu, odkrili 11 neprebojnih jopičev, v katerih je bil nameščen eksploziv. Stavba ministrstva se dotika tudi predsedniškega kompleksa, v katerem domuje in deluje predsednik Hamid Karzaj. Nekateri opazovalci dogajanja v Afganistanu to razlagajo kot dokaz visoke infiltracije Talibanov, medtem ko številni drugi zlahka povežejo odkritje z zmanjševanjem števila zvestih podanikov ameriške okupacije Afganistana.

Nadaljujmo v Indiji, kjer so Maoisti v napadu na policijo ubili 13 njenih pripadnikov. Napad se je zgodil v vzhodni regiji Maharashtra, v kateri že desetletja poteka uporniški boj proti lokalnim in državnim organom. Uradni indijski predstavniki so sporočili, da naj bi skupina 50-ih Maoistov izvedla zasedo v pretežno gozdnatem predelu manjšega mesta, ko pa je mimo pripeljalo policijsko vozilo, so ga z že prej nastavljeno mino razstrelili. V eksploziji je bilo ranjenih še 15 indijskih policistov.

Na severnem delu Indonezije, v pokrajini Aceih, se je vnelo na desetine požarov v gozdu, ki ga je guverner Irwandi Yusuf namenil kmetijskemu podjetju za gojenje oljnih palm PT Kallista Alam. Lokalne skupnosti in okoljske organizacije so implementacijo odločitve odložile z zahtevo po presoji o legalnosti odločitve, saj gre za okolje, poseljeno z orangutani, pa tudi ljudmi, ki se bojijo za svojo dobrobit po pričetku pridobivanja palmovega olja. V Indoneziji je bilo sicer ubitih že več ljudi različnih etničnih pripadnosti, ki so nasprotovali gojenju oljnih palm, ki povzročajo erozijo zemlje in po nekaj letih gojenja popolno opustošenje le-te. Nasprotniki menijo, da je ogenj zanetilo kar kmetijsko podjetje Kallista Alam, saj naj bi se požvižgalo na sodni proces in si tako omogočilo nadaljnje izkoriščanje gozdu.

Iz Azije se selimo na drugo stran Tihega oceana, kjer nam bo ameriške načrte, kako zavarovati Evropo, kaj razmišljajo republikanci in kako stoji Obama, kot vedno podala naša redna poročevalka iz Združenih držav Amerike, Lidija Poljaček.



Evropski parlament je danes, po nekaj letih zatišja, z novimi dokazi spet odprl razpravo o obstoju nezakonitih priporov CIA na evropskih tleh. Več o tej tabu temi nam je povedala Tanja Fajon, poslanka iz skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu:



Srbsko ustavno sodišče je odločilo, da so srbske oblasti kršile pravico do svobode zbiranja, ko so leta 2008 brez pojasnila prepovedale zbiranje miroljubni antimilitaristični organizaciji Združenja žensk v črnem. Poleg tega so v skladu z odločitvijo ustavnega sodišča srbske oblastniške strukture kršile tudi pravico do poštenega sojenja v razumnem roku in pravico do učinkovitega pravnega sredstva. 8. marca leta 2008 je beograjska policija prepovedala zborovanje „Sto let boja“ z razlago, da se po mestu dogajajo številni športni, kulturni in drugi dogodki ter da bi zaradi zborovanja lahko bila ogrožena varnost lastnine in obiskovalcev teh dogodkov. Prepoved pa je tega dne veljala le za omenjeno organizacijo, številnim drugim civilno-družbenim organizacijam srbske oblasti na dan žena niso povzročale težave. Združenje žensk v črnem je bilo ustanovljeno oktobra 1991, na začetku razpada nekdanje Jugoslavije. Njihov primarni cilj je bil narediti viden in odmeven nenasilen odpor proti militarizmu, vojni, seksizmu in nacionalizmu. Posebej aktivne pa so bile Ženske v črnem tudi v 90-ih na področju boja za pravice žrtev in z zavzemanjem za resnico in spravo balkanske morije. Kljub sodnemu epilogu srbskega ustavnega sodišča glede kršenja pravic v primeru Združenja žensk v črnem, pa je država ostala nekaznovana.

Iz društva za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice so sporočili, da so prejšnji teden neznanci vlomili v prostore njihovega društva na Pražakovi 6 v Ljubljani. Društvo je tako ostalo brez dveh prenosnih računalnikov, štirih fotoaparatov, treh diktafonov in transportnega vozička, hkrati pa so iz stene vlomilci odstranili in odpeljali sef, v katerem je bilo v času ropa okoli 2.900 evrov. Več o tem, kakšno škodo je utrpelo društvo, nam je povedal Bojan Kuljanac:



V društvu Kralji ulice navkljub izgubi, ki je močno otežila njihovo delo, nadaljujejo z izvajanjem svojih programov na področju brezdomstva in socialne izključenosti. O vlomu in kraji so obvestili policijo, ki primer že raziskuje. Kuljanac je pri tem še dodal, da so vlomilci očitno morali imeti dobre informacije o njihovem prostoru:



Bojan Kuljanac iz društva Kralji ulice je še pozval posameznike in podjetja, da v okviru svojih zmožnosti pomagajo društvu čim prej nadomestiti odtujeno opremo, ki jo pri svojem vsakodnevnem delu nujno potrebujejo. Hkrati je izrazil zahvalo vsem tistim, ki so v minulih dneh to že storili.

OFF sta pripravila Maša in Počivalšek.