ob 7.05
Nemčija se navzven rada predstavi kot model države z moderno ekonomsko politiko, v resnici pa se nujne domače reforme odlagajo že vrsto let. Nemška kanclerka Angela Merkel se očitno raje ukvarja s finančno, bančno in evro krizo. OECD jo je tako posvaril, da je lahko nemška prosperiteta kmalu ogrožena, če Berlin ne bo reagiral na domače težave. Seznam želja, kot so zmanjšanje cen energije in poenostavitev davčnega sistema so nemški kanclerki posredovali tudi predstavniki 80 nemških podjetij in raznih poslovnih združenj. Obljubila jim je, da se domačim reformam posveti takoj, ko bo konec grških finančnih težav in bo evro stabilen.
Na podlagi kompromisa, ki sta ga dosegli nemška desno-sredinska koalicija Angele Merkel in opozicija, bo spodnji dom nemškega parlamenta Bundestag imel večjo moč odločanja o bodočih ukrepih za reševanje finančno "insolventnih" držav članic Evropske unije z miljardami nemških evrov. Dogovor izpolnjuje zahtevo nemškega Državnega Ustavnega sodišča po večji moči in vpletenosti parlamenta v te odločitve.
Medtem, ko se Nemčija postopoma pripravlja, da bo prepovedala skrajno desno Nacionalno demokratsko stranko - NDP, pa so anti-fa skupine javnosti posredovale sporočilo, da trpijo za kroničnim pomanjkanjem sredstev, da jih pri svojem delu oblasti obstruirajo ter, da bi se naravno oboje moralo spremeniti. Menijo namreč, da je njihov boj za preprečevanje spreminjanja mladih ljudi v ekstremiste bolj pomemben od ukinitve stranke NDP.
Iz vseh strani se je vsul plaz kritik, ko je mednarodna javnost uzrla oglas, ki ga je za namene promocije svojega šampona lansiralo neko turško podjetje kozmetike. V njem lahko vidite Adolfa Hitlerja, ki v dvanajstih sekundah posnetka svojega govora, v svojem klasičnem govorniškem stilu, le da tokrat po turško pove: "Zakaj uporabljate ženski šampon, če ne nosite ženskih oblek! Zdaj je tu stoodstotno moški šampon. Tega uporablja pravi moški". Kljub vsesplošnemu ogorčenju in protestih s strani pristojnih izraelskih organizacij, oglas še vedno vztrajno vrtijo tudi na turški nacionalni televiziji.
ob 8.05
Irski zunanji minister in namestnik premierja Eamon Gilmore je v odsotnosti irskega premiera Enda Kenny-ja, ki potuje na Kitajskem, oznanil, da bodo se bodo o Pogodbi o evropski fiskalni stabilnosti Irci lahko izrekli na referendumu, ki bo 31. maja 2012. Glasovanje v prid ratifikaciji pogodbe podpirajo tri največje irske stranke, četrta Sinn Fein pa jo ostro zavrača, saj naj bi bila po besedahnjenega vodje, Gerryja Adamsa, "slaba za Irsko in slaba za Evropsko unijo, ker bo v nadaljnje institucionalizirala strogost v obliki domačega ustavnega prava in mednarodnega prava."
Vlada španske Ljudske stranke je predstavila osnutek "Zakona za transparentno in dobro vlado", ki ga je namestnica španskega premierja Soraya Sáenz de Santamaria označila za eno najpomembnejših reform političnega programa Mariana Rajoya. Po predlaganem zakonu uradniki, ki bi se šli kreativnega računovodstva ali prikrivanja podatkov do 10 let ne bi smeli imeti funkcije. Ravno tako pa zakon uvaja omejitev višine plač za javne uslužbence, ki delujejo tudi v lokalnih podjetjih.
Španija se je odločila, da kljub dejstvu, da je portugalska vlada premierja Pedra Passosa Coelha opustila projekt, sama nadaljuje z gradnjo svojega dela načrtovane hitre železniške linije, ki bi sicer povezala Madrid in Lizbono. Ker je bilo od 4,73 milijard evrov, namenjenih za povezavo za enkrat porabljenih le 419 milijonov, pa javnost na vlado že pritiska naj razmisli o svoji odločitvi, saj meni, da je njena obsedenost s povezavami Madrida z vsakim provincialnim mestom absurdna in bo zadolžila življenja ljudi danes in tudi prihodnjih generacij. Mnogi pravijo še, da bi z veseljem od Madrida do Valencie potovali 2 uri in ne 90 min, saj bi bila vožna zaradi tega cenejša.
Članice Evropske unije so se dogovorile, da bodo razširile delovanje svoje proti-piratske misije Atalanta v Somaliji. Vanjo bodo po novem vključile tudi tarče, ki se nahajajo na kopnem, kar pomeni, da bodo dovoljeni zračni napadi na pirate in njihovo infrastrukturo v razdalji do dveh kilometrov od obale. Predlagana je bila sicer razdalja do 4h kilometrov v notranjost države, vendar sta predlogu ostro nasprotovali Španija in Nemčija, od koder prihajajo opozorila, da bi to lahko pomenilo, da bodo sile EU zvlečene v bojevanje na tleh. Do sedaj je bila operacija Atalanta namreč strogo pomorska operacija.
ob 9.05
Francoski energetski koncern Total si prizadeva ustaviti uhajanje zemeljskega plina z ene od svojih plinskih ploščadi v Severnem morju. Za zdaj ni znano, kje točno izhaja plin, na ploščadi pa obstaja velika nevarnost eksplozije, zato so z nje evakuirali več kot 300 ljudi. Zaradi nevarnosti eksplozije zelo vnetljive snovi se lahko ladje ploščadi približajo na največ dve navtični milji tj. na 3,7 kilometra, obalna straža pa je okoli ploščadi vzpostavila tudi trikilometrski pas prepovedi letenja.
Kubanski podpredsednik Marino Murillo je poudaril, da na Kubi, čeprav je papež Benedikt XVI. v okviru obiska v tej državi pozval, naj bo Kuba bolj odprta za spremembe, naj zgradi bolj odprto družbo in ponovno oživi vero, ne bo političnih reform. Papež je medtem prispel v Havano, zadnjo postajo turneje po Srednji Ameriki, kjer se bo še enkrat srečal s predsednikom Raulom Castrom.
Trenja med Sudanom in Južnim Sudanom se vse bolj stopnjujejo, zaradi česar je sudanski predsednik Omar al Bašir odpovedal aprilski vrh z južnosudanskim kolegom Salvom Kiirom. Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon je medtem na obe državi naslovil poziv k miru ter ju pozval h končanju spopadov. Sudanska letala že namreč bombardirajo z nafto bogata območja v Južnem Sudanu, predvsem v državi Unity. Napadi za zdaj niso povzročili ne žrtev ne škode na naftni infrastrukturi, je pa zaradi zadnjega bombardiranja v Južnem Sudanu Visoki komisariat Združenih narodov za begunce opozoril, da so ogrožena življenja okoli 16.000 sudanskih beguncev.
Arabska televizijska mreža Al Džazira je sporočila, da ne bodo predvajali video posnetkov ubojev, ki jih je v Franciji zagrešil Mohamed Merah. Naj posnetkov ne predvaja, so Al Džaziro pozvali tudi francoski predsednik Nicolas Sarkozy in sorodniki žrtev. Sarkozy se je televizijski mreži za odločitev že zahvalil in dodal, da bodo v primeru, da bi jih želele predvajati televizije, ki pripadajo ali so blizu institucijam, ki širijo teroristične ideje, ne bodo oklevali, da bi storili vse za prekinitev signala.
ob 10.05
Sirijska vlada je sprejela mirovni načrt, predlagan s strani odposlanika Združenih narodov in Arabske lige Kofija Annana, ki se mu zdi njegovo sprejetje pomemben prvi korak, vendar meni, da je ključna njegova implementacija. Mnogi, med njimi glavna opozicijska koalicija v državi dvomijo, da bo vlada izpolnila svoje obljube. Med skeptiki je tudi Zunanja ministrica Združenih držav Amerike Hillary Clinton, ki je dejala, da bo Bašar Al-Asad sojen na podlagi prihodnjih dogodkov in da glede na njegovo zgodovino prevelikega obljubljanja in izredno majhnega izpolnjevanja teh obljub, pričakuje takojšnjo akcijo.
Združeni Narodi medtem poročajo, da je bilo v Siriji ubitih že več kot 9000 ljudi. Po besedah odposlanke Združenih narodov za človekove pravice, Navi Pillay, naj bi sirijske oblasti načrtno in sistematično ciljale na otroke. Pravi, da jo izredno skrbi za usode na stotine otrok, ki jih zadržujejo v priporu. Rekla je še, da bi sirijski predsednik Bašar al-Asad zadrževanje otrok in ubijanje civilistov lahko končal takoj, s preprosto izdajo ukaza.
Izvršni odbor DeSUS bo razpravljal o napetostih, ki se v zadnjih tednih stopnjujejo v stranki, tudi ob aferi njihovega poslanca Ivana Simčiča. Dva pokrajinska odbora, novomeški in gorenjski namreč zahtevata izredni kongres stranke in zamenjavo predsednika Karla Erjavca, medtem ko je ta ob obisku v Rimu zatrdil, da ne namerava odstopiti. V odboru DeSUS Severne Primorske pa so zahtevali, da za čas, ko je Erjavec zunanji minister, imenujejo njegovega namestnika, ki bi stranko vodil z vsemi pooblastili.
Velika večina republikanskih senatorjev je predsedniku ZDA Baracku Obami pisno sporočila, da bodo blokirali vsak poskus slabitve protiraketne obrambe in vsak poskus nadaljnjega dogovarjanja z Rusijo o zmanjšanju jedrske oborožitve. Gre za odziv na Obamov po nesreči v mikrofon ujet pogovor z ruskim kolegom Dmitrijem Medvedjevom v Seulu, v katerem je povedal, da bo po volitvah imel več prožnosti glede dogovarjanja okrog ameriških načrtov o protiraketnem ščitu, ki mu Rusija odločno nasprotuje. Medvedjev je odgovoril, da ga razume, podpira ter da bo novico prenesel "Vladimirju".
Konec Britoffov.