Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Zataknjen predal z nagrado? (820 bralcev)
Sreda, 28. 3. 2012
Pia



Teden slovenske drame je letos prvič poleg Grumove nagrade, ki jo podeljuje že od leta 1979, razpisal še posebno nagrado za mladega dramatika. Iniciativa naj bi spodbujala to nekoliko deficitarno umetniško dejavnost pisanja za oder tudi med mlajšimi dramatiki. Zaradi spolno ne-nevtralne oblike nas skrbi, ali to velja tudi za mlajše dramatičarke.
Neuradne informacije pa nas skrbijo. Bo nagrada sploh podeljena?

Teden slovenske drame je letos prvič poleg Grumove nagrade, ki jo podeljuje že od leta 1979, razpisal še posebno nagrado za mladega dramatika. Iniciativa naj bi spodbujala to nekoliko deficitarno umetniško dejavnost pisanja za oder tudi med mlajšimi dramatiki. Zaradi spolno ne-nevtralne oblike nas skrbi, ali to velja tudi za mlajše dramatičarke. Pobuda sicer ni nova. Pred časom je že Ptujsko gledališče razpisovalo nagrado Mlada slovenska dramatika za avtorje do 30 let, ki pa je bila podeljena le dvakrat, potem pa je stvar potihnila.

Če ošinemo samo letošnje nominirance za Grumovo nagrado, lahko hitro opazimo, da se kar dva avtorja ponovita z lanskih nominacij, pri čemer gre za gospoda z že precejšnjo kilometrino na festivalu. Druga dva pa sta tudi že stara znanca in celo nagrajenca iz preteklih let. Zdi se, da peščica starost slovenske dramatike praktično čepi na nagradi že leta in si jo samo podaja med seboj.
V posebno kategorijo bi tu lahko umestili ne le po starosti, ampak tudi po sodobnem načinu pisanja – mlajšo - predstavnico nagrajencev, Simono Semenič. Kot ustanoviteljica skupine Preglej je posredno kriva tudi za ustvarjanje dobršnega dela druge inovativne sodobne dramske pisave, ki je pogosto takšna ne glede na starost njenih avtoric in avtorjev. Vsa ta dramatika redno prihaja na naslov razpisa za Grumovo nagrado.

Na žalost pa se zdi, kot bi TSD z dvakratno zaporedno podelitvijo nagrade Simoni Semenič izpolnil neko kvoto za manjšine in si tako opral roke, češ – saj smo napredni. Naj tu za okus zgolj še dodamo, da je prva ženska avtorica dobila Grumovo nagrado šele leta 2007, po skoraj tridesetih letih od ustanovitve nagrade.

Po formatu in vsebinah mlada dramatika resda ni nujno stvar starosti avtorja. Vsekakor pa kakšna spodbuda, sploh, če je zraven primaknjenih še nekaj fičnikov, pomaga mladi nadarjeni dramatičarki, da dejavnosti ne opusti. Skoraj gotovo, namreč glede na situacijo mladih v naši ljubki državici, bajnih prilivov nima. Zato je potrebno iniciativo podeljevanja posebne nagrade mlademu dramatiku ali dramatičarki do 30 let kvečjemu pozdraviti. Seveda, če spadamo med tisto manjšino Slovencev, ki meni, da se največjega nacionalnega ponosa, ki promovira slovensko besedo v svetu, ne da vzgojiti med plevelom v kakšni Cukrarni. Spodbuda za časa življenja pa tako ali tako kvečjemu škoduje njegovemu svetoboljnemu ustvarjalnemu geniju, a ne da.

Zato smo kar ostrmeli nad sicer še neuradno informacijo, da letošnja prva kranjska nagrada za mladega dramatika najbrž ne bo podeljena. Razlog? Na razpis naj bi prispela le ena prijava z dvema dramama. Pravilnik sicer določa, da se komisija lahko odloči, da nagrade ne bo podelila, nikjer pa ne piše, da mora na razpis nujno prispeti določeno število prijav. Je mlada dramatičarka, recimo, da je ženskega spola, mogoče kriva, da si ni sama zagotovila konkurence? Ni promocija naloga institucije, ki nagrado razpisuje? Kakšno sporočilo daje komisija in institucija mladi dramatičarki, če gre v njenem primeru hipotetično za dober, celo odličen tekst? Je nagrada namenjena nekomu drugemu, nekomu določenemu in ga ima namen počakati v predalu?

Če bi se osebno znašla v koži mlade dramatičarke, tekstov gotovo nikoli več ne bi pošiljala na tovrstne razpise, saj tu očitno ne gre za spodbudo, ampak prazno gesto, gol vtis odprtosti in podpore. Zakaj bi ogroženo vrsto ohranili, če je za nas bolj poceni, da jo iztrebimo? Medtem pa futrajmo stare, dobro situirane mačke, tako imenovane prave slovenske umetnike.

Da je ta neuradna informacija napačna in bo nagrada 11. aprila, če je tekst kaj prida, vseeno podeljena, upa mlada, naivna oponentka Pia.


Komentarji
komentiraj >>