Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
TERESA SALGUEIRO, Kino Šiška, 27. 3. 2012 (822 bralcev)
Četrtek, 29. 3. 2012
Fat Freddy



Teresa Salgueiro je poslušalcem Radia študent najbrž najbolj znana kot dolgoletna pevka portugalske zasedbe Madredeus, v kateri je sodelovala med letoma 1987 in 2007. Slednjega leta se je namreč odločila za samostojno kariero in od takrat v sodelovanju z različnimi glasbeniki nanizala kar štiri albume. V Katedrali Kina Šiška se nam je toplega torkovega večera obetala še posebna poslastica, saj je bil koncert, ki je nosil naslov O Misterio, zasnovan na pesmih s prihajajočega albuma z z istim imenom. Album O Misterio je v celoti nastal lansko poletje v idiličnem okolju srednjeveškega gorskega samostana Arrabida. Teresa je okrog sebe zbrala šopek štirih mladih vrhunskih glasbenikov in misterij sedemnajstih skladb je bil rojen.

Že uvodna skladba Al Batalha je s hipnotičnim ritmom in melodijo nakazala pestrost zvokov, ki so se nam obetali v nadaljevanju večera. Sledila ji je naslovna skladba O Misterio in šele po tretji pesmi Cantico je pevka prvič nagovorila v večini sedeče poslušalce ter se opravičila, da noče motiti toka koncerta, a so njene razlage besedil še kako prav prišle portugalščine nevajenim ušesom, najverjetneje večjega dela prisotnih, vključno s pišočim.

Zasedba, ki je vključevala električno kitaro, harmoniko, električni kontrabas in tolkala, je subtilno in dinamično sledila glasu Terese Salgueiro. Kitarist je ustvarjal lepozvočja tonov, tu in tam obarvana z dilejem, ponekod pa z mogočnim ehom. Kromatična harmonika edine glasbenice v zasedbi poleg Terese je nežno slikala pokrajine, v katere so nas vabile sveže skladbe. Tudi ritem sekcija ni izstopala in na trenutke je bil samostan, kjer so posneli ploščo, na dosegu roke. Pri pesmih Ando Entre Portas in A Estada, ki so bile bolj akustične narave, je za kitaro poprijel tudi bobnar in poljane kitar so se zlile v dva mila napeva, podprta z basistovim igranjem z lokom, prežeta s čutnim vokalom Terese in nežno melodijo harmonike.

Vsa besedila za album je napisala Teresa sama, medtem ko so pod glasbo podpisani vsi sodelujoči glasbeniki, vključno z njo. Besedila po večini opevajo misterij našega bivanja na tem svetu, opisujejo pokrajine in prostore, do katerih pevka čuti posebno naklonjenost, se soočajo z vprašanjem neznosne samote, ki nas vse spremlja na naši poti od zibelke do groba, ali pa premlevajo dileme, kako se boriti in ostati trdno na nogah ob vseh ovirah, ki nam jih na pot postavlja življenje. Pesmi nosijo močno avtorsko noto vpletenih in slišano obeta čuten album, ki zagotovo ne bo naletel na gluha ušesa.

Skladbo Lisboa, ki jo poslušate v podlagi, so nastopajoči izvedli kar dvakrat, enkrat na sredini koncerta in nato še ob koncu, ko so na vsesplošno navdušenje obiskovalcev odigrali kar dva bisa. Skladba prinaša metropolitanski duh te stare prestolnice, ki je prežeta z zgodovino in različnimi kulturami, ta prežetost in multikulturnost Portugalske se čuti tudi v ostalih skladbah tako v glasbenem kot tudi v tekstovnem smislu. Ritmično se je zasedba sprehajala med neparnimi ritmi orienta, se spogledovala s prevzetnostjo tanga, dodala polno mero fada in vse to je protagonistom uspelo zaviti v žametno in čutno mešanico, ki najverjetneje nikogar, razen mojega soseda najbrž, utrujenega od težkih časov recesije, ki je večino koncerta prespal, ni pustila ravnodušnega.

Omeniti velja, da smo imeli priliko Tereso Salgueiro slišati na tretjem koncertu turneje, sredi katere bo album O misterio tudi izšel, in pazljivo uho je mogoče zaznalo rahlo zategnjenost nastopajočih, a če bi na tem mestu hotel kvariti vtis v celoti odličnega dogodka, bi izpadel nezadovoljni nergač in zato ostaja mnenje pišočega o koncertu visoko pozitivno.


* Marko Doles


Komentarji
komentiraj >>