Slovenske so prejele volilno pravico razmeroma pozno. Čeprav so slovenske ženske že med NOB-jem volile na osvobojenih ozemljih, pa so uradno volilno pravico dobile šele z ustavo Federativne ljudske republike Jugoslavije 31.januarja leta 1946. Izkazalo pa se je, da sama pridobitev volilne pravice ni bila dovoljšnje zagotovilo za večji ali množičnejši vstop v politiko in njihovo širše aktiviranje v politiki. Ali če rečemo drugače: formalno enak položaj moških in žensk ne zagotavlja njihovega dejanskega enakega položaja. Zdi se namreč, da ženske uporabljajo le tisti del volilne pravice, ki jim dovoljuje, da volijo. Tisti drugi – pravico biti voljen – pa je potisnjen v ozadje. To nam vedno znova in vsakič posebej govorijo rezultati volitev, pa naj si bodo lokalne ali volitve v državni zbor. Odstotek žensk, ki so izvoljene je namreč izredno minoren.
Avtorica: Branka Fišer
Komentarji
komentiraj >>