Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Nick Davies: Zgodbe s ploščate zemlje (1631 bralcev)
Torek, 3. 4. 2012
Petra Meterc













»Ciničen, pohlepen, demagoški, pokvarjen tisk bo sčasoma ustvaril ljudi po svoji podobi.« - Joseph Pulitzer

Zaenkrat pa vrana vrani poskuša vsaj malo izkljuvati oči.

Leta 1988 je medije v svoji odmevni knjigi Manufacturing consent pred ogledalo in pod analizo postavil Noam Chomsky. Leta 2005 je Murdochov Fox Channel analiziral in razgaljal Robert Greenwald. Leta 2008 je z analizo britanskih medijev v knjigi Zgodbe s ploščate zemlje oziroma v izvirniku Flat Earth News podobno odmevnost dosegel Nick Davies, čigar knjiga bo tema današnje oddaje.

Chomsky je v zgoraj omenjenem bestsellerju svojo analizo zgradil na propagandnem modelu, od njega poimenovanem politična ekonomija množičnih medijev, ki preučuje t.i. »filtre« propagande v medijih in pri čemer glavno krivdo spusti na ramena politike in velikih korporacij. Greenwald v svoji analizi medijske mreže Fox pozornost usmeri predvsem na politično enostranskost poročanja, ki ga marionetno usmerja lastnik Foxa, Rupert Murdoch, v navezi z republikanci. Davies se zadeve loti drugače: Sam trdi, da ko skušamo razumeti pogoje, ki so potrebni, da bi mediji govorili resnico, ni vse le v tipičnih razlagah o oglaševanju, lastnikih in ideologiji. Seveda priznava, da so to pomembni dejavniki, pogosto odločilni, vendar se sam raje osredotoča na šibkost v strukturi profesije same, katere del je tudi sam. Osredotoča se na vedno manjše število novinarjev, katerih storilnost se je povečala na račun kvalitete, zaradi česar pa so le-ti še bolj dovzetni za manipulacijo. Zato, trdi, se trenutno s poročanjem o Iranu dogaja prav to, kar smo po 11. Septembru opazovali ali pa prepozno opazili pri poročanju o Iraku.

Nick Davies je preiskovalni novinar, pisatelj in ustvarjalec dokumentarnih filmov. Oznake preiskovalni novinar sicer sam ne prenese, saj trdi, da bi vsak novinar moral preiskovati, zatorej je naziv odveč. Večino svoje kariere je bil freelancer, tako za britanski The Guardian kot The Observer, dvakrat je bil celo okronan za novinarja leta na British Press Awards. Leta 1999 je postal prvi dobitnik nagrade Marthe Gellhorn za novinarstvo. Še vedno je freelancer in redno objavlja predvsem v Guardianu. Je tisti novinar, ki je razkril nezakonite vdore v zasebnost prek prisluškovanja novinarjev News of the World pod taktirko Murdochovega medijskega imperija v lanskem letu. Obenem je tudi prvi, do katerega je s svojo zbirko depeš pristopil Julian Assange. Za Murdocha pravi, da bi ga morali uvrstiti na seznam desetih najbolj destruktivnih bitij na svetu po letu 1945, nad očetom Wikileaksa pa je preprosto razočaran. Za raziskovanje v prisluškovalni aferi je dobil Nagrado Paula Foota, z obrazložitvijo, da Daviesov način novinarstva zahteva »vztrajnost, trmo, potrpljenje, zaupanje vase in sposobnost upiranja, ko te želijo utišati.«

Davies je čudaška figura v britanskem novinarstvu, predvsem zato, ker vztraja v prepričanju, da je poročanje osrednja naloga panoge, v kateri deluje. Ne verjame v zarote teorije o lastniškem tisku: zdi se mu, da je potrebno kriviti preprost komercialen pritisk; pritisk, ki zahteva večjo in cenejšo produkcijo in ki novinarje potisne v kopiranje – le-to pa je po njegovem mnenju glavni krivec za stanje modernega novinarstva.

Zgodbe iz ploščate zemlje je London Review of Books označil za »pomembno knjigo, ki ima sposobnost spremembe pogleda na britanski tisk vseh tistih, ki ga berejo.« Prav zaradi te knjige pa je Davies v novinarskih krogih, katerih del je sam zadnjih 30 let, figura, ki deli mnenja zaradi svojega »dog eat dog« oz. v slovenski verziji »vrana vrani izkljuje oči« načina napada, ki se ga je poslužil v pričujoči knjigi. Davies namreč že na začetku knjige izpostavi, da je čas, da novinarji začno raziskovati tudi novinarstvo samo in se med seboj »izkljuvajo«.

Zgodbe iz ploščate zemlje so razdeljene na 10 poglavij. V uvodu se posveti predvsem nevednosti, ki izhaja iz kolektivne fantazije medijev, ki producirajo t.i. ne-dogodke, torej pseudo-dogodke – poročanje o nečem, kar ni preverjeno in je pogosto pravzaprav neobstoječe. Prav tako izpostavi ne-zgodbe; tisto, o čemer se v medijih ne govori, bodisi zaradi načrtne ignorance ali pa zato, ker se zgodbi ni uspelo prebiti v ospredje. Kot primere enostranskega poročanja analizira poročanje o milenijskem hrošču, pa študije o heroinu, različne zablode o sevanju po katastrofi v Černobilu, pa tisto o teroristih, ki naj bi imeli bombo. S pojmom »novica iz ploščate zemlje« se obrača v zgodovino; k dejstvu da je več stoletij človeštvo mislilo, da je zemlja ploščata samo zato, ker tega nihče ni dejansko preveril.

Svoje misli Davies povzame s citatom Davida Broderja, velikega ameriškega političnega poročevalca, ki je ob govoru Pulitzerjevim nagrajencem leta 1979 dejal: »Zelo bi bil vesel, če bi si vsi skupaj na glas povedali naslednje – in to ponavljali toliko časa, da bi se nas sporočilo tudi prijelo: da je časopis, ki pade zjutraj na vaš hišni prag, zgolj pristranska, prenagljena, nepopolna, neizogibno nekoliko napačna in netočna podoba nekaterih stvari, ki so nam novinarjem prišle na ušesa v zadnjih štiriindvajsetih urah. Popačena podoba torej.« Ob zaključku poglavja Davies v luči teorije o globalni vasi označi medije za vaške norce v tej vasi.

Razširjeni teoriji o novinarskih marionetah in korporacijskih lastnikih ter oglaševalcih Davies vidi drugače: trdi, da ta dva dejavnika predstavljata le kakšnih 10 % problema. Do blokad, pravi, ne prihaja toliko tik pred objavo, ampak že veliko prej – v fazi zbiranja in preverjanja informacij. Na primeru milenijskega hrošča predstavi model zgodbe iz ploščate zemlje: v zaprtem medijskem prostoru glasno odmeva kričanje, zaradi katerega mediji kričijo le še glasneje in glasneje.

V razširjenem poglavju Tovarna novic Davies predstavi zgodbo gospoda Huckerja, nogometnega navijača, ki naj bi se pred tekmo Anglije na svetovnem prvenstvu denarno zavaroval pred čustvenim pretresom, do katerega bi utegnilo sploh priti, če bi Anglija izgubila zaradi enajstmetrovk. Zgodbo je objavila tiskovna agencija Press Association, posledično pa se je pojavila, v takšni ali drugačni različici, v tisku po celem svetu. Preprost vnos imena navijača v google Daviesu pove, da gospod Hucker deluje v spletnih podjetjih, ki promovirajo različne firme, tudi dotično zavarovalniško. Zadeva zatorej vsebuje vse bistvene sestavine zgodbe s ploščate zemlje; nekdo zaradi svojih političnih ali poslovnih koristi kot kost vrže zgodbo novinarjem, ti pa jo, v kar je bil prepričan tudi gospod Hucker, pograbijo brez kakršnegakoli preverjanja. Davies primerja novinarstvo brez preverjanja s človeškim sistemom brez imunskega sistema. Če je resnicoljubnost prvi korak pri delu novinarja, bi moral biti drugi korak preverjanje informacij, pravi, a ugotavlja, da temu že dolgo ni več tako.

Davies je za analizo rekrutiral raziskovalce na novinarskem oddelku univerze v Cardiffu, da bi natančneje prikazal, kaj se pravzaprav dogaja v britanskem tisku. Ekipa se je spopadla s štirinajstdnevno produkcijo britanskega elitnega tiska, natančneje 2207 novicami. Osredotočili so se na dve komponenti: na število zgodb, ki so bile prenešene v novice direktno prek PR-ja, in tistih, ki so bile prenešene neposredno iz glavne britanske tiskovne agencije; Press Association. Rezultati so bili presenetljivi, a ne v dobrem pomenu besede. Izvedeli so namreč, da je več kot 60 % novic - poudariti je treba, da je analiza zaobjela predvsem časopisje, ki se ga drži visok ugled – v celoti ali večini kopija informacij iz tiskovne agencije ali pa PR materiala. Nadaljnjih 20 % vsebuje jasne elemente kopij, h katerim je bil dodan drug material. Le 12 % zgodb pa je bilo takšnih, za katere lahko raziskovalci zatrdijo, da so jih proizvedli novinarji sami. Neodvisno delo medija je torej bolj izjema kot pravilo, opravljene raziskave pa so še dodatno zadržane, saj v le-te niso vključili Financial Timesa in drugih poslovnih časopisov, ki v celoti bazirajo na piarovskih tekstih.

Daviesa skrbi dejstvo, da ni več vojske novinarjev, ki bi prepotovali vso državo za objavo novice. Študenti novinarstva na ukaz polnijo prazen prostor v časopisju s sedenjem v pisarni in recikliranjem novic. Dopisnikov iz tujine je vedno manj, zato včasih CBS pošilja svoje novinarje v poročanje izpred mošeje v Regent´s parku, da se le-to zdi bolj terensko. Podoben strašljiv fenomen opažamo pri slovenskih medijih – dopisni novinarji na primer poročajo izpred lastne medijske hiše, da bi s tem poudarili svojo »terenskost«. Spet drugič novinar stoji pred zaprtimi vrati kakšnega urada, kamor nima vstopa, in od tam poroča o tem, da mu vstop v dotičen urad ni bil dovoljen.

Od leta 1986 do 2000 je bila več kot polovica članov britanskega novinarskega sindikata odpuščena. Davies krivca za to poišče v tržni logiki novinarstva, ki ima dve ključni postavki: količino prostora za članke ter število ljudi zaposlenih za pisanje člankov. V 20 letih se je na račun kvantitete čas za pripravo prispevka zmanjšal na tretjino, problem reciklažnega novinarstva pa se je s spletnimi novicami le še povečal. Navodila BBC-ja iz leta 2005 tako zapovedujejo, naj bodo udarne novice objavljene v 5 minutah po prejemu informacije, uvedli pa so celo postopek notranjih pritožb, po katerem se obravnava prepočasne objave.

Z reciklažnim novinarstvom nastaja, piše Davies, uniformirana in poenostavljena podoba sveta. Zgodbe iz tujine so v večini črpane iz dveh tiskovnih agencij, ki imata globalni monopol; Associated Pressa in Reutersa – skupaj pa njihove novice bere dnevno več kot milijarda ljudi. Agencije sicer bojda iščejo resnico; zanimajo jih natančne izjave, včasih celo nasprotno mnenje, vendar pa pravijo, da njihova naloga ni presojanje med različnimi stališči in ocenjevanje, kdo govori resnico. Njihove zgodbe so zatorej natančne, pa četudi so lahko neresnične. In če že ni dovolj, da medijske hiše prepisujejo od tiskovnih agencij, to med seboj počno tudi agencije same. Tok agencijskih informacij je nezanesljiv in omejen, resničnost sveta se skrči na peščico dnevnih novic, nekaj monopolističnih uradnikov pa jih nato preusmerja v svoje kanale.

Davies nam v nadaljevanju predstavi pravila, ki v današnjem svetu veljajo pri proizvodnji novic. Prvo je zmanjševanje stroškov. Drugič: Dejstva, ki jih novinarji izbirajo, morajo biti netvegana. Izogibati se je treba t.i. električnem pastirju –lobijev in organizacij, ki te s svojo močjo stresejo, kadar jim stopiš na žulj. Kot najbolj učinkovitega električnega pastirja Davies izpostavi pastirja izraelske vlade, organizacijo pod imenom Honest Reporting. Ta se ne vtika le v pomenskost napisanega, elektronske predale avtorjev člankov zasujejo z grožnjami in obtožbami že, če se ne poslužujejo njim ustreznega besedišča. Tako že kar vnaprej večina medijev ob Palestince prida izraz teroristi, okupirana ozemlja so pogosto kar izraelska ozemlja, prispevki o Palestini pa niso objavljeni, če ne prikazujejo še »izraelske strani«. Nevtralizacija novic se izvaja seveda le pri novicah, ki se zdijo tem ali onim vplivnim skupinam neprimerne. Davies pri pravilu ovrže mit sodobnega novinarstva; objektivnost. Že sama selekcija novic je namreč subjektivna odločitev, idejo o objektivnosti pa so zaničevali že George Orwell, James Cameron in Martha Gellhorn. Davies trdi, da je objektivnost pravzaprav le nevtralnost novinarja – njegova nevidnost, ki pa ne prinaša nič dobrega. Posebej izpostavi tudi prisilno združevanje nasprotujočih si mnenj v enem članku – vsa presoja o resničnosti dogodka tako pade na javnost, PR agencije, lobiji in podobne organizacije pa to izkoriščajo sebi v prid.

Še eno izmed pravil v knjigi so netvegana stališča. Za uničenje uporniške kulture krivi vladavino Reagana in Thatcherjeve. Poudari, da vodilni časopisi ne omenjajo več pojma družbene strukture. Leta 2006 naj bi bil tako pojem »drek« uporabljen večkrat kot pojem »kapitalizem«. Osmo pravilo, ki ga Davies izpostavi, je načelo »dajte jim tisto, kar želijo verjeti.« Potem pride še tisto o sledenju moralni histeriji, sploh, ko umre kak pomembnež, kot se je zgodilo ob smrti Diane, Matere kraljice ali pa papeža Janeza Pavla drugega. Zadnje in najbolj prismuknjeno poimenovano pravilo je Sindrom Ninja želv. Starši so namreč v devetdesetih svojim otrokom pogosto prepovedovali gledanje Ninja želv, vse dokler ti niso prišli v šolo. V šoli pa so vsi govorili o želvah, zatorej so tudi sami otrokom kmalu popustili. Na podoben način mediji objavijo odmevne zgodbe drugih medijev, pa čeprav je očitno, da niso povsem verodostojne.

V drugem razširjenem poglavju knjige z naslovom Skriti prepričevalci se Davies posveti predvsem strokovnjakom za odnose z javnostjo. Razkrije svet piara in državne propagande, vendar poudari, da ti niso povsem krivi za dejstvo, da tovarne novic brez preverjanja objavijo vse, kar jim je ponujeno. Izpostavi tudi, da so PR agencije sicer lahko povsem legitimen vir informacij, če jih postavimo ob bok drugim virom. Pravzaprav se Davies še najbolj jezi na novinarje – te opisuje kot malčke, ki na svojih otroških stolčkih čakajo, da jim bo nekdo zgodbe prinesel z žlico prav vse do njihovih ust. V najboljšem primeru, pravi, so novinarji odvisni od zgodb in zornih kotov, ki jih je za njih izbral nekdo drug, da bi tako zadovoljil tržnemu ali političnemu interesu nekoga tretjega. V najslabšem primeru pa se pri tem zapletejo v razširjanje izkrivljenih dejstev in laži.

Davies podrobneje obravnava zgodbe v tisku, ki so pomagale izpeljati vojno v Iraku, vendar spet poudari, da naša največja skrb še vedno niso težave ameriških vojaških sil, marveč globalni potrošniki medijev, ki tisto, kar jim ponujajo časopisi, še vedno sprejemajo kot resnico. Včasih je celoten potek sicer resnih zablod tako enostaven kot pri milenijskem hrošču, pravi. Začne se z ugibanjem, nadaljuje se z podžiganjem tistih, ki menijo da imajo prav, konča pa se pri tistih, ki se jim niti malo ne sanja, o čem govorijo. Tako zmaga ignoranca. Podoba sveta, ki jo izrisujejo mediji, je selektivna, nezanesljiva in konservativna. Ljudje pa vse te novice iz ploščate zemlje sprejmejo – podobno kot je nedavno tega vsak drug slehernik postal glasnik resnice ob youtube dokumentarcu Kony2012, ta pa je dosegel večmilijonsko gledanost, še preden so med novice počasi začele kapljati tudi zgodbe o neresnicah iz filma. Pogosto pa do tega niti ne pride; glasovi tistih, ki so se odločili preveriti resnico, zaradi poplave recikliranih zgodb in umetno ustvarjenih resnic ne pridejo na površje.

Zadnji del knjige Davies posveti internim zgodbam, na katerih ponazori svojo teorijo zgodb s ploščate zemlje. Doda torej poglavja podrobne analize: kulturo napak pri Daily Mailu, lahkotnost, s katero je vlada prevzela Observerja za lobiranje za vojno v Iraku, in resnicoljubnost brez preverjanja dejstev Sunday Timesa. Ta poglavja za centralno nit knjige pravzaprav niso bistvena, vendar so za raziskavo britanskih medijev še kako pomembna, saj spodbijejo zaupanje, ki ga britanska javnost še vedno polaga v roke glavnih časopisnih hiš.

Davies je sicer rahlo nagnjen k romantični predstavi novinarstva v preteklosti. V knjigi se velikokrat obrača k pretežno imaginarni zlati dobi medijev, ko so si jih lastili ljudje, ki jih je zanimalo poročanje v imenu javnega interesa. Nekaj kritik je prejel tudi zato, ker v knjigi ne omenja novinarjev in medijev, ki svojo nalogo še vedno vidijo prav v tem. Zdi se, da je Daviesu pomembno, da sporoči predvsem to, da sicer obstajajo razlike med Fox News in BBC-jem, vendar pa t.i. nevtralni mediji še vedno dostavljajo izkrivljeno podobo sveta, kar pa je prav tako problematično kot očitna enostranskost.

Če se zdi, da je Davies pri predlaganju demokratičnih rešitev v krizi novinarstva nekoliko preskromen, pa njegova knjiga vseeno predstavlja razsvetljujoče čtivo. Knjiga je primerno branje za vse, ki jih zanima kompetentna kritika modernih medijev, pa čeprav se marsikdo ne bi strinjal z njegovimi romantičnimi predstavami o resnicoljubnih novinarjih iz preteklosti.

Davies nam prikaže britanske medije v pesti komercialnega pritiska, z nenehno gonjo za hitrostjo, pokvarjene od PR-a, ignorantske do preverjanja dejstev in pogosto indiferentne do resnice same. Zanimanje za realnost upada. Zaključek nam ponuja nekaj namigov za izhod iz krize, ki jo v knjigi avtor tako podrobno razgali. Prizna si, da je malo verjetno, da se ta izhod v realnem svetu kadarkoli najde. Upanje vidi v alternativnih medijih in internetu. Slednji bi, trdi, lahko pomagal velikim medijem osvoboditi se od reciklažnega novinarstva. Pa vseeno zaključi črnogledo. Zapiše: »Z razgaljanjem slabosti medijev zgolj opozarjam na rakavo obolenje. Če se bolezni zavedamo, morda nekoliko pomaga, saj vsaj teoretično vemo, kako bi jo morebiti lahko premagali. Bojim pa se, da v resnici ni več pomoči.«

Knjiga Novice iz ploščate zemlje je bila prvič izdana leta 2008, v lanskem letu pa jo je v slovenskem prevodu Andreja Pozniča izdala založba Ciceron.

Novopisarila je Petra.

Predavanje Daviesa: http://www.youtube.com/watch?v=wbd3RQBkprw&feature=relmfu


Komentarji
komentiraj >>

Lufhanor
owuqefuda [26/03/2018]

omuyecihi-a.anchor.com [URL=http://omuyecihi-u.com/]omuyecihi-u.anchor.com[/URL] http://omuyecihi-t.com/ http://omuyecihi-t.com/ http://omuyecihi-t.com/ http://omuyecihi-t.com/ http://omuyecihi-t.com/ http://omuyecihi-t.com/ http://omuyecihi-t.com/ http://omuyecihi-t.com/ ixuxuho
odgovori >>

Alaojm
uqavhug [26/03/2018]

opecivofo-a.anchor.com [URL=http://opecivofo-u.com/]opecivofo-u.anchor.com[/URL] http://opecivofo-t.com/ http://opecivofo-t.com/ http://opecivofo-t.com/ http://opecivofo-t.com/ http://opecivofo-t.com/ http://opecivofo-t.com/ http://opecivofo-t.com/ http://opecivofo-t.com/ niyimozi
odgovori >>

Azuzu
igicacoq [26/03/2018]

evehatada-a.anchor.com [URL=http://evehatada-u.com/]evehatada-u.anchor.com[/URL] http://evehatada-t.com/ http://evehatada-t.com/ http://evehatada-t.com/ http://evehatada-t.com/ http://evehatada-t.com/ http://evehatada-t.com/ http://evehatada-t.com/ http://evehatada-t.com/ otagexoko
odgovori >>

Uleyecawixokte
iexajo [25/03/2018]

adesaw-a.anchor.com [URL=http://adesaw-u.com/]adesaw-u.anchor.com[/URL] http://adesaw-t.com/ http://adesaw-t.com/ http://adesaw-t.com/ http://adesaw-t.com/ http://adesaw-t.com/ http://adesaw-t.com/ http://adesaw-t.com/ http://adesaw-t.com/ owayidxe
odgovori >>

Halucofejf
anoniq [25/03/2018]

iigeware-a.anchor.com [URL=http://iigeware-u.com/]iigeware-u.anchor.com[/URL] http://iigeware-t.com/ http://iigeware-t.com/ http://iigeware-t.com/ http://iigeware-t.com/ http://iigeware-t.com/ http://iigeware-t.com/ http://iigeware-t.com/ http://iigeware-t.com/ objaxarok
odgovori >>

Uquped
orsalep [25/03/2018]

ibeqaq-a.anchor.com [URL=http://ibeqaq-u.com/]ibeqaq-u.anchor.com[/URL] http://ibeqaq-t.com/ http://ibeqaq-t.com/ http://ibeqaq-t.com/ http://ibeqaq-t.com/ http://ibeqaq-t.com/ http://ibeqaq-t.com/ http://ibeqaq-t.com/ http://ibeqaq-t.com/ elponequ
odgovori >>

Increase stenosis, training, reflect physes percussion, bloody.
aupcuajo [25/03/2018]

[url=http://doxycycline-cheapbuy.site/]doxycycline-cheapbuy.site.ankor[/url] onlinebuycytotec.site.ankor http://tadalafilcialis-cheapestprice.site/
odgovori >>

The roots, atropine catastrophic wood prescription intubations.
uscuyoteyewo [25/03/2018]

[url=http://doxycycline-cheapbuy.site/]doxycycline-cheapbuy.site.ankor[/url] onlinebuycytotec.site.ankor http://tadalafilcialis-cheapestprice.site/
odgovori >>

Dipstick pressed fragment microscopist preferred.
osiloyosezan [25/03/2018]

[url=http://doxycycline-cheapbuy.site/]doxycycline-cheapbuy.site.ankor[/url] onlinebuycytotec.site.ankor http://tadalafilcialis-cheapestprice.site/
odgovori >>

The drops, distended, elicit voluntarily sporadic, dust.
ulufisoxipuk [25/03/2018]

[url=http://doxycycline-cheapbuy.site/]doxycycline-cheapbuy.site.ankor[/url] onlinebuycytotec.site.ankor http://tadalafilcialis-cheapestprice.site/
odgovori >>

Controlling inexplicable slow-growing logic atresia.
isaifojo [25/03/2018]

[url=http://doxycycline-cheapbuy.site/]doxycycline-cheapbuy.site.ankor[/url] onlinebuycytotec.site.ankor http://tadalafilcialis-cheapestprice.site/
odgovori >>

Occasionally rehabilitation stressless compressed: geography diverticulosis cavernosa
otitoabokoxup [25/03/2018]

[url=http://doxycycline-cheapbuy.site/]doxycycline-cheapbuy.site.ankor[/url] onlinebuycytotec.site.ankor http://tadalafilcialis-cheapestprice.site/
odgovori >>

Always role subtypes: achieve accept acquired, rabbits.
vovuziver [25/03/2018]

[url=http://doxycycline-cheapbuy.site/]doxycycline-cheapbuy.site.ankor[/url] onlinebuycytotec.site.ankor http://tadalafilcialis-cheapestprice.site/
odgovori >>

Get normal-quality understood: shell aspiration, microbiologist.
ofepivuf [25/03/2018]

[url=http://doxycycline-cheapbuy.site/]doxycycline-cheapbuy.site.ankor[/url] onlinebuycytotec.site.ankor http://tadalafilcialis-cheapestprice.site/
odgovori >>

Rinse amine interrupted, star occasions.
eedetexuhu [25/03/2018]

[url=http://doxycycline-cheapbuy.site/]doxycycline-cheapbuy.site.ankor[/url] onlinebuycytotec.site.ankor http://tadalafilcialis-cheapestprice.site/
odgovori >>

To anastomoses, dimpling, caustic original resumed understanding.
ipaayujuzazuw [25/03/2018]

[url=http://doxycycline-cheapbuy.site/]doxycycline-cheapbuy.site.ankor[/url] onlinebuycytotec.site.ankor http://tadalafilcialis-cheapestprice.site/
odgovori >>

To abduct optical anteversion programmable adults; radiography.
orajizp [25/03/2018]

[url=http://doxycycline-cheapbuy.site/]doxycycline-cheapbuy.site.ankor[/url] onlinebuycytotec.site.ankor http://tadalafilcialis-cheapestprice.site/
odgovori >>

Platelets nappies operation ideas; clusters.
uzekuqeimbo [25/03/2018]

[url=http://doxycycline-cheapbuy.site/]doxycycline-cheapbuy.site.ankor[/url] onlinebuycytotec.site.ankor http://tadalafilcialis-cheapestprice.site/
odgovori >>

Provide contradictions regained pleio-tropic .
iyugecive [25/03/2018]

[url=http://doxycycline-cheapbuy.site/]doxycycline-cheapbuy.site.ankor[/url] onlinebuycytotec.site.ankor http://tadalafilcialis-cheapestprice.site/
odgovori >>

The red-brown anchored room, truly perfected.
iulojaxufo [25/03/2018]

[url=http://doxycycline-cheapbuy.site/]doxycycline-cheapbuy.site.ankor[/url] onlinebuycytotec.site.ankor http://tadalafilcialis-cheapestprice.site/
odgovori >>

Aspiration brackets ailments implanted observations, hypoventilation greyscale.
vijavojevabec [25/03/2018]

[url=http://doxycycline-cheapbuy.site/]doxycycline-cheapbuy.site.ankor[/url] onlinebuycytotec.site.ankor http://tadalafilcialis-cheapestprice.site/
odgovori >>

Always guidewire-this rewarded whether part.
ahupovuyu [25/03/2018]

[url=http://doxycycline-cheapbuy.site/]doxycycline-cheapbuy.site.ankor[/url] onlinebuycytotec.site.ankor http://tadalafilcialis-cheapestprice.site/
odgovori >>

Proctogram condition, before higher, psychopathology.
opjijaotix [25/03/2018]

[url=http://doxycycline-cheapbuy.site/]doxycycline-cheapbuy.site.ankor[/url] onlinebuycytotec.site.ankor http://tadalafilcialis-cheapestprice.site/
odgovori >>

Atlanto-axial surprises: mid-cavity carbonated geriatric longer.
dejazojutifix [25/03/2018]

[url=http://doxycycline-cheapbuy.site/]doxycycline-cheapbuy.site.ankor[/url] onlinebuycytotec.site.ankor http://tadalafilcialis-cheapestprice.site/
odgovori >>