Vlažnega in mrakutastega jutra bi se pravzaprav morali razveseliti! Na agenciji Republike Slovenije za okolje in Ministrstvu za kmetijsko in okolje namreč že dalj časa opozarjajo, da imamo v državi hidrološko sušo. Padavinski primanjkljaj po podatkih Arsa traja že najmanj pet mesecev, reke povsod po državi upadajo, ob toplih dneh pa iz že tako izsušene zemlje izhlapi več kot tri litre vode na kvadratni meter. Prav zato bo potrebno tudi z vodo varčevati! Nobena občina za zdaj še ni razglasila omejitve rabe vode, v kolikor pa bo v kratkem do takšnih ukrepov prišlo, bo prepovedana uporaba vode iz javnega vodovodnega omrežja za zalivanje vrtov, polnjenje bazenov ter pranje avtomobilov.

V duhu vsesplošnega varčevanja torej predlagamo, da tudi ženske po vzoru okoljsko bolj ozaveščenih pripadnikov moškega spola, ki ščijejo za vsakim vogalom, kdaj pa kdaj spustite lužico na suho zemljo, se umijete le, kadar vam partner diskretno prišepne, da nekoliko zaudarjate, namesto kozarca vode za bolj napeto kožo pa si privoščite pivo! Če je suša, je suša za vse!

Berete sušni Off program Radia Študent, kjer voda ni in ne bo tekla v potokih.

Mednarodno kazensko sodišče v Hagu je zavrnilo zahteve palestinske vlade o njihovi pristojnosti nad sojenjem o vojnih zločinih med vojno v Gazi med letoma 2008 in 2009. Po mnenju sodišča mora Palestina najprej pridobiti mednarodni status države, šele nato lahko podpiše pristopni sporazum s sodiščem in kasneje sproži postopek na kazenskem sodišču. Varnostni svet Združenih narodov sicer že od septembra obdeluje palestinsko pobudo za sprejem Palestine kot države med Združene narode. Združene države Amerike pa kot vedno napovedujejo veto proti sprejetju kakršnegakoli obvezujočega mednarodnega statusa za Palestino. Odločitev sodišča je zanimivo kontradiktorna z odločitvijo iz leta 2009, po kateri je Haško sodišče pristojno za sojenje akterjem zločinov, storjenih na območju Palestine po intifadi leta 2002.

Po novo sprejetih amandmajih ustave se je v Turčiji začelo doslej nepredstavljivo sojenje proti vodjam vojaškega puča leta 1980. Upokojena generala turške vojske, sekularnega branika države, Kenan Evren, kasnejši predsednik Turčije med leti 1982 in 1988 in Tahsin Šahinkaya, sta zadnja preživela petčlanske vojaške hunte, ki je omenjenega leta prevzela oblast v državi. Večletni krvavi spopadi med levimi in desnimi militantnimi skupinami so pahnili državo v kaos. Hunta je prinesla državi stabilnost, a je kmalu po prevratu pričela z represijo, usmerjeno predvsem proti aktivistom levičarskih in Kurdskih gibanj. Zaprla je obstoječe politične stranke, aretirala pol milijona ljudi ter jih na tisoče mučila v vojaških zaporih. Danes so se največje politične stranke pridružile okoli 500 ljudem kot so-tožilcem v procesu. Omenimo še, da trenutna turška ustava izhaja iz omenjenega puča in je do sedaj onemogočala pregon akterjev puča.

Voditelji Združenja držav jugovzhodne Azije, imenovanega Asean, so v sklepni izjavi ob zaključku dvodnevnega vrha v kamboški prestolnici Phnom Penhu pozvali k odpravi mednarodnih sankcij proti Mjanmaru. Po njihovih ocenah so bile nedeljske volitve v Mjanmaru svobodne in poštene. Prav tako so se zavzeli za okrepitev prizadevanj za zmanjšanje trenj v Južnokitajskem morju, nad katerim si suverenost lasti Kitajska. Na tem območju poteka več kot tretjina svetovne pomorske trgovine, prav tako pa naj bi bila tam bogata nahajališča nafte in plina, Južnokitajsko morje pa je privlačno tudi zaradi ribolova.

Že drugič v obdobju enega tedna so francoski policisti prijeli domnevne islamske skrajneže. Omenjena aretacija zaobjema 10 oseb, ki jih bodo obtožili terorističnega delovanja. V luči prihajajočih predsedniških volitev se je francoski predsednik Nikolas Sarkozy odločil staviti vse karte za ponovno izvolitev na vprašanje varnosti in notranje grožnje francoski državi. Omenjene aretacije lahko povežemo s ponedeljkovim izgonom petih radikalnih islamističnih pridigarjev, ki razkrivajo politiko Sarkozyja, s katero si močno želi pridobiti glasove desnice.

V Srbiji bodo šestega maja, hkrati s parlamentarnimi in lokalnimi volitvami, potekale še predsedniške, saj je sedanji srbski predsednik Boris Tadić sporočil, da bo svoj mandat, ki naj bi se mu iztekel šele konec leta, predčasno zaključil. Na razpisanih volitvah bo z veliko mero optimizma kandidiral tudi sam, za omenjeno potezo pa se je odločil, ker meni, da država za volitve ne sme izgubiti celega leta, denarja in časa državljanov. Slednjim bo v svojem programu predlagal, da gredo po poti evropskih integracij in varovanja integritete države, medtem ko Kosova ne bodo priznali. Tadićev glavni tekmec v boju za predsedniški stolček bo Tomislav Nikolić iz Srbske napredne stranke. Zdi se, da želi Tadić z odločitvijo o odstopu povečati možnosti svoje Demokratske stranke za uspeh na parlamentarnih in lokalnih volitvah.

Stroga varčevalna politika, ki jo predlaga sedanja vlada, doživlja nova in nova nasprotovanja. Proti so pozvale nekatere nevladne organizacije, med njimi Liberalna akademija, ki trdi, da takšna varčevalna politika ne bo okrepila gospodarske rasti države. Kako ocenjujejo vladne varčevalne ukrepe, nam je povedal predsednik Liberalne akademije Darko Štrajn:



Sindikat policistov Slovenije je zavrnil novo ponudbo vlade glede varčevalnih ukrepov v Slovenski policiji. Sindikat predloge vlade jemlje kot nesprejemljive. Petnajstodstotno nižanje plač zaposlenih označujejo kot norost, predlogi o zmanjševanju dodatkov za prevoz pa so neresni, saj naj bi policisti tako sami plačevali svoj prihod na delo. Predlagani ukrepi naj bi ogrozili varnost in stabilnost države. Tiskovno predstavnico Sindikata policistov Moniko Golob smo povprašali, če imajo ob nasprotovanju tudi kakšen lasten predlog za racionalizacijo. Sprva smo jo ujeli nepripravljeno:



45 minut kasneje pa je postregla s konkretnejšimi predlogi:



Simbolično podporo žrtvam min bomo lahko izrazili z zavihano hlačnico. 4. april je namreč mednarodni dan boja proti uporabi min in vse od zasnovanja ottawske konvencije o prepovedi uporabe min iz leta 1997 je bilo uničenih že več kot 41 milijonov shranjenih min. Po podatkih nevladne organizacije Human Rights Watch naj bi oblast v Libiji že načrtno uničila skoraj sto protitankovskih min kitajskega izvora, s katerimi se je padli režim želel zavarovati pred nasprotniki. Medtem pa sirske enote, vdane sedanjemu režimu, pridno polagajo mine na meji s Turčijo in Libanonom, s čimer naj bi prebivalcem otežile in preprečile pobeg iz države.

Problem protipehotnih min je danes prisoten v več kot 70 državah po svetu, vsako leto pa terja 4000 novih žrtev. Svetovalca direktorja za mednarodne odnose v Ustanovi za krepitev človekove varnosti ITF, Iztoka Hočevarja, smo vprašali, kakšna je vloga njihove ustanove v boju proti uporabi min:



Iztok Hočevar iz Ustanove za krepitev človekove varnosti je še povedal, katera območja v svetu so še vedno najbolj kritična glede pokritosti z minami in kje v svetu se minska polja danes še vedno širijo:



ODPOVED: OFF so pripravili Maša, Maj in Boštjan.