Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Ponovna iznajdba Amerike (1126 bralcev)
Ponedeljek, 9. 4. 2012
Gregor K.



V dobi presežnega čvekanja, čivkanja in uživanja v jezikanju je po premisleku Tončija Kuzmanića, sourednika zbornika, ki nosi naslov “Ponovna iznajdba Amerike” in ki je konec lanskega leta izšel pri Mirovnem inštitutu, praktično zelo težko karkoli zadetega povedati o svetu, v katerem tako vztrajno životarimo. Raje se predajamo užitkom otroškega levičarjenja na način maj 68 in nemišljenju vnebovzetja, kot da bi zares mislili. Ne da bi mislili stvari, ampak da bi sploh mislili.

Slednjega v dobi presežnih medijskih čveketanj medijev množičnega poneumljanja, ki polnijo naše glave z družboslovnimi pofl kozlarijami in iz nas delajo družboljubce zombije, nikakor ni lahko začeti. Mišljenje za Kuzmanića pač ni stvar matemov, nezavednega, Velikega Drugega ali falosa, tistega kastriranega se-ve-da.

Podobne jezikovne igre lahko preberete v vseh treh delih, saj je zbornik “Ponovna iznajdba Amerike” le zadnji del trilogije. Prva knjiga se je ukvarjala s kritiko menedžerske paradigme Petra Ferdinanda Druckerja, druga z menedžersko revolucijo. V zadnji enajst avtorjev na heterogene načine raziskuje koncept Amerike oziroma natančneje Združenih držav Amerike. Več kot 500 let od odkritja kontinenta in 230 let od razglasitve neodvisnosti od Anglije so po besedah sourednika zbornika, Tončija Kuzmanića, Združene države nekaj, kar je treba šele odkriti izpod stoletnih naplavin odkritja in odkriteljev. Zbornik Kuzmanič zgoščeno opiše z naslednjimi besedami:



Prejšnji teden v sredo je sedem od skupaj enajstih avtorjev svoje prispevke predstavilo v KUD-u Franceta Prešerna v Ljubljani. Tam so bili Julija Magajna, Blaž Kosovel, Goran Vranešević, Mirt Komel, Igor Bijuklič, Primož Turk in Tonči Kuzmanić. Preostali štirje, ki so prav tako prispevali svoj premislek k zborniku, so Kristina Egumenovska, Jan Hrvatin, Dejan Milovanović in Žiga Vodovnik.

Čeprav gre v zborniku za raznolika približevanja konceptu Amerike, je bilo vsaj iz treh predstavljenih prispevkov določiti leit motiv, iz katerega je raziskava izhajala oziroma se mu približevala. To je menedžment, upravljanje in subjekt, ki mu pritiče, inženir.

Igor Bijuklič je svoj del naslovil “Vzpon industrijske družbe in industrijskega državljanstva v ZDA”, v njem je poskušal pokazati na določeno kontradiktornost, ki je vsebovana že v sami sintagmi industrijski državljan. O njem se je v Združenih državah obširno razpravljalo v prvih štirih desetletjih dvajsetega stoletja. Gre za državljana, ki ni vezan na določeno nacijo, ampak na samo dejstvo, da je prišel v močno industrializirane Združene države iskat delo, s čimer si je slej ko prej prislužil državljanstvo. Kot pravi Bijuklič je šlo pri tem procesu za “utovarjanje” stotisočih emigrantov, ki so izhajali predvsem iz ruralnega okolja. “Utovarjanje” je skovanka, ki označuje zelo specifičen način regulacije teles za industrijsko proizvodnjo z namenom harmonizacije delavcev in odpravljanje konfliktov med njimi in kapitalisti:



Odmev industrijskega državljanstva je, kot pravi Bijuklič, moč najti v sodobnosti v kozmopolitskem državljanu. To pa pomeni, da so tudi mehanizmi, ki ga oblikujejo in mu posledično zagotavljajo legitimiteto, podobni.

Primož Turk v svojem prispevku izpeljuje analitike tehnične utopije, ki je s pomočjo tehnokratskega gibanja našla pogoje svoje materializacije na ameriških tleh. Vera v tehnični napredek, ki se udejanja preko težnje po totalizaciji tehničnih odnosov med ljudmi, je samo ena izmed značilnosti ameriške družbe. Za učinkovito družbo je torej potreben nek specifičen način vladanja. Primož Turk se tako osredotoči na koncept tehnokracije, izhaja iz Aristotela in se naveže na utopičen roman “Looking Backward”, Edvarda Bellamyja.



Na tej točki pa nadaljuje tudi Tonči Kuzmanić:




Kuzmanić vztrajno ponavlja, da je kapitalizem že dolgo mrtev in se tako nahajamo v nečem, kar imenuje postkapitalizem. V najelementarnejši ravni ga razloži z razmerjem do lastnine. Le te po njegovem več nimamo, saj smo v permanentnem primežu dolga in gre tako v bistvu za način biti in ne za način imeti. To se da po Kuzmaniću pojasniti ne s kreditom, ampak z leasingom. Nekaj postane naše šele, ko nima več vrednosti. Na ravni lastnine same pa se zgodi še nekaj drugega.



O ponovni iznajdbi Amerike sta vam poročala Jerneja in Gregor.



Komentarji
komentiraj >>