OFF NAPOVEDNIK

Medijska čveketanja o slabši materialni blaginji in povečani družbeni neenakosti dopolnjujejo tudi raziskovalci na Fakulteti za uporabne družbene študije, ki v izsledkih aprilske raziskave družboljubnega projekta Slovenski utrip navajajo, da stopnja zadovoljstva z materialnim standardom med državljani ni visoka. Večina anketiranih je namreč odgovorila, da živijo slabše kot pred štirimi leti.

Kljub temu, da je 65,5 odstotkov anketiranih odgovorilo, da vlade ne podpirajo in da jih 51,5 odstotka podpira napovedano stavko v javnem sektorju, jih pa hkrati 83,1 odstotkov meni, da je v Sloveniji treba temeljito zmanjšati javno porabo, in 43,5 odstotka vprašanih jih obenem delno podpira vladne varčevalne projekte.

Ob tem se sprašujemo, kaj se dogaja z volilnim telesom, da je sposobno zastopati tako shizofreno pozicijo. Če so glavni simptomi shizofrenije motnje mišljenja, med katere sodijo miselne zapore, neodločnost in blodnje, ki delujejo kot zmotna prepričanja zaradi preobčutljivega zaznavanja, so pomembnejši simptomi shizofrenije tudi motnje v čustvovanju in hotenju. Za slednje pa je nadvse značilna čustvena ambivalenca, ki pomeni istočasno prisotnost nasprotnih si čustev, ki jih pronicljivo opažamo v omenjeni raziskavi.

Zato berite OFF program Radia Študent, ki se že dlje časa zdravi od shizofrenije.

OFF PROGRAM

Združeni narodi pritiskajo na Bahrajnsko vlado, da dovoli premestitev političnega zapornika in borca za človekove pravice, Abdulaha al Khavaja, ki že dva meseca gladovno stavka, v bolnišnico na Dansko. Pozivi tiskovnega predstavnika generalnega sekretarja Združenih narodov so prišli po tem, ko so aktivisti napovedali, da bodo onemogočili izvedbo dirke Formule 1 v Bahrajnu, ki je na sporedu čez dva tedna. Za samo odpoved dirke pa se zavzemajo tudi nekateri britanski poslanci, in sicer zaradi množičnih kršitev človekovih pravic s strani bahrajnske vlade, ko je lani s pomočjo saudskoarabske vojske nasilno zatrla proteste šiitske večine v državi. Bahrajnsko vrhovno sodišče je sicer pred dnevi že zavrnilo predajo al Khavaja, ki ima dansko državljanstvo, v bolniško oskrbo na Dansko.

Bahrajnske sile s podporo saudskoarabske vojske so danes ponovno uporabile solzivec in zvočne granate, s katerimi so razganjale protestnike, ki so s svojimi telesi zahtevali izpustitev aktivista Abdulaha al Khavaja. Demonstracije so potekale v mnogih mestih in vaseh v bližini Maname, glavnega mesta Bahrajna. Izbruhnili so po tem, ko vlada od nedelje ni dovoljevala nobenih kontaktov z al Khavajem, niti ni izdala nikakršnih informacij o njegovem zdravstvenem stanju. Protesti se sicer še nadaljujejo.

Sirski zunanji minister Valid Mualem je po srečanju z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom v Moskvi dejal, da je sirska vlada začela umikati svoje sile iz nekaterih sirskih mest, kot to predvideva načrt posebnega odposlanca Arabske lige in Združenih narodov Kofija Anana. Ob tem je Mualem dejal, da bi moral umik potekati istočasno z namestitvijo mednarodne opazovalne misije. Kljub tem trditvam, so predstavniki tamkajšnje opozicije pred tem sporočili, da se režimska vojska še ni umaknila, napadi pa da se nadaljujejo. Rok, do katerega bi se morala vojska umaknili, se je iztekel davi ob petih. V skladu z načrtom imata zdaj obe strani 48 ur časa za vzpostavitev popolnega premirja, temu pa naj bi sledila implementacija šestih točk Annanovega mirovnega načrta za Sirijo. Sirski predsednik Bašar al Asad je sicer že v nedeljo sporočil, da želi pred popolnim umikom vojske pisna zagotovila opozicijskih skupin, da bodo položile orožje.

Severna Koreja je zaključila priprave na načrtovano izstrelitev rakete, ki naj bi konec tega tedna v vesolje ponesla satelit Sijoča zvezda, katerega namen je po besedah severnokorejskih predstavnikov vesoljskega centra prikazovati znanstvene dosežke države. Odločitev o izstrelitvi rakete Severne Koreje je obsodilo tudi rusko zunanje ministrstvo. Kitajska pa vse strani poziva, naj bodo zadržane in se naj izogibajo naraščanju napetosti na Korejskem polotoku. Južna Koreja in Japonska sta že napovedali njeno sestrelitev, če bo raketa zašla v njun zračni prostor, nekatere azijske letalske družbe pa so že napovedale spremembo zračnih poti za več letalskih poletov v izogib izstreljeni raketi.

Bivši kubanski predsednik Fidel Castro je na uradni tiskovni spletni strani te otoške države objavil javno kritiko, v kateri obtožuje kanadska podjetja plenjena zemlje v Latinski Ameriki. Kritičen pa je tudi do naftnih podjetij, ki so, kot pravi, povzročile nepopravljivo škodo južnoameriškemu okolju. Pri tem pa dodaja, da tudi samo Kanado v iskanje nafte silijo Združene države Amerike. Po drugi strani pa Kanadi priznava, da je za razliko od ZDA spoštljiva do njegove države, pri čemer je izpostavil odprtost do trgovanja s Kubo.

O dogajanju s severnejšega kontinenta je tako kot vedno poročala sodelavka Radia Študent, Lidija Poljaček:


V Grčiji so pristaniški delavci začeli z 48-urno stavko, naperjeno proti varčevalnim in ekonomskim reformam, s katerimi namerava vlada deregulirati grško industrijo. Stavka bo med drugim prizadela tudi turistično branžo, saj trajekti in ladje, privezane v grških pristaniščih, dva dni iz njih ne bodo mogla izpluti. Šok terapija, ki jo zahtevajo mednarodne finančne inštitucije v zameno za tako imenovano denarno pomoč, bo med drugim ozdravila Grke previsokih plač, socialnih ugodnosti in zaposlitev.

Množično pa se bo 18. aprila stavkalo tudi v Sloveniji. Od skupaj 670 vzgojno izobraževalnih zavodov, kjer je organiziran Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture, se bo po besedah Branimirja Štruklja stavke udeležilo 622 zavodov. Od skupno dobrih 38.600 zaposlenih, ki so se udeležili internih volitev, jih je stavko podprlo 94 odstotkov. Za stavko so se v veliki meri demokratično odločili tudi zaposleni v kulturi in v znanosti. Podprli pa so jo tudi na Inštitutu Jožef Stefan.

Ministrstvo za finance v dokumentu o uravnoteženju javnih financ v izhodiščih za pripravo rebalansa proračuna za leto 2012 kot enega izmed varčevalnih ukrepov predvideva tudi združevanje javnih zavodov na področju šolstva. Na tem mestu omenjeni dokument predvideva združevanje Pedagoškega inštituta, ki je javni raziskovalni zavod, s sedmimi zavodi, med katerimi so Zavod Planica, Muzej športa in Slovenski šolski muzej.

O argumentih, zakaj bi napovedan poseg preveč korenito posegel v sistem zagotavljanja kakovosti vzgoje in izobraževanja v Sloveniji, smo se pogovarjali z direktorico Pedagoškega Inštituta, doktorico Mojco Štraus:


Štrausova pa je med drugim omenila še nekatere druge ovire predvidenega združevanja:


Pedagoški inštitut v večjem delu financiranja ni neposredni proračunski uporabnik, saj večino sredstev po besedah Štrausove pridobi na kompetitiven način, se pravi na javnih razpisih, ki se le posredno črpajo iz državnega proračuna ali pa se črpajo celo preko drugih virov, na primer preko Evropske Unije.

Štrausovo pa smo povprašali tudi o tem, ali se je Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport morda že odzvalo na javno izjavo, v kateri so omenjeno ministrstvo pozvali, naj odstopi od predlaganega varčevalnega ukrepa:


Mednarodna konfederacija glasbenih založnikov je na slovenskega premiera Janeza Janšo naslovila pismo, v katerem ga med drugim opozarjajo na razmere v Združenju skladateljev in avtorjev za zaščito glasbene avtorske pravice, SAZAS-u. V pismu opozarjajo, da se od septembra 2011, ko je potekala mednarodna okrogla miza, na kateri so obravnavali pritožbe Urada republike Slovenije za varstvo konkurence in Urada za intelektualno lastnino nad transparenco, načinom upravljanja, pravili distribucije in odgovornostjo do svojih članov in uporabnikov SAZAS-a, ni spremenilo kaj dosti. Do napredka ni prišlo kljub temu, da se je takrat SAZAS strinjal, da bo spremenil določene člene svojega statuta. Konfederacija tako Janšo poziva, da se v bližnji prihodnosti z njimi sreča in prediskutira o perečih težavah delovanja SAZASA.

Off sta pripravila Jerneja in Gregor.