Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Znanstveno-raziskovalni uni-kompleks - uvodna oddaja (785 bralcev)
Petek, 13. 4. 2012
JernejaB



Z današnjim uni-kompleksom začenjamo novo serijo oddaj, katerih vsebina bo posvečena znanstveno-raziskovalni dejavnosti. V oddajah, ki sledijo, bomo poskušali reflektirati in odgovarjati na vprašanje, kaj se z omenjeno sfero dogaja. V današnji oddaji pa pripravljamo nekaj odlomkov iz znanstvenega posveta o nujnosti družboslovja in humanistike v sodobnih družbah, ki je v sredo potekal v atriju Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Uni-kompleks se je že dodobra zasidral tako v univerzitetni redakciji kot tudi v programu Radia Študent. Prva edicija je pod streho. V formatu mozaične oddaje smo predstavili, rečemo lahko kar razgalili, različne ne-varne oblike zaposlitve na univerzi. Pogovarjali smo se z mladim akademskim prekariatom, z outsourcanim tehničnim osebjem, z udobnejše zaposlenimi profesorji pa tudi s pristojnimi sindikati. Vsem tem pogovorom je predhodila tudi samorefleksija produkcijskih pogojev dela, ki so porodili novo mesto izjavljanja. Sodelavci radia, ki smo sami ne-varno zaposleni, smo vam tako poročali o lastnih prekernih oblikah zaposlitve.

Znanstveno-raziskovalno področje se je skorajda samo ponudilo za naslednjo obravnavano tematiko. Ustaljeno mnenje oblasti, ki prikazuje sliko raziskovalcev, udobno nameščenih v svoje naslanjače, ki bojda ne delajo nič ali v najboljšem primeru menda mešajo zrak, je prva ideološka usedlina, s katero imamo opravka. Zbiranje sredstev za delo, prijavljanje projektov na razpise, nestalne oblike zaposlitve in končno zmanjševanje proračunskih sredstev ter združevanje različnih zavodov so lahko še bolj resnični kot stremljenje  v neskončno število črk izza debelih naočnikov ali vihranje s haljo v laboratoriju.

Trendi svetovne ekonomske politike polju znanstveno-raziskovalnega dela ne prizanašajo. Govori se o »drzni Sloveniji«, o »družbi znanja«, a vse to so koncepti, ki za svojo privlačno zunanjostjo skrivajo tisto logiko, ki jo udejanja moč kapitala. Znanje mora biti uporabno, se glasi apel. Uporabno za kapital. Kar ne zagotavlja pogojev za znanstveno delovanje, znanost si namreč več ne zasluži obstoja.

V novi seriji oddaj uni-kompleksa, ki se bodo vse dotikale znanstveno-raziskovalnega sveta, bomo zato poskušali reflektirati nekatere kapitalistično-ideološke koncepte, ki so že in še bodo prizadejali enormno škodo znanstveno-raziskovalni sferi. V to refleksijo, h kateri bomo stremeli, pa po našem tehtnem prepričanju najprej sodita humanistika in družboslovje, ki sta na udaru že dlje časa.

V svoji najplemenitejši obliki sta od nekdaj veljali za ogledalo družbe, za kritiško presojo vsakokratnega človekovega koraka in nenazadnje za temeljni dvom o našem bivanju. Obe omenjeni področji imata v svojem jedru zapisano teoretizacijo družbenih in človekovih praks, kar pomeni, da je njun predmet proučevanja samorefleksiven.

Znanstveni posvet o nujnosti družboslovja in humanistike v sodobnih družbah, ki je v sredo potekal v atriju Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), je bil takšna samorefleksija. Organiziran je bil v soorganizaciji ZRC SAZU-ja, Pedagoškega inštituta in Slovenske nacionalne komisije za UNESCO. Za lepo število govork in govorcev z vseh humanističnih in družboslovnih znanosti, razen ekonomske, se je zdelo, da govorijo sami sebi. Večkrat je bilo namreč postavljeno retorično vprašanje, kje so tisti, ki bi v resnici morali slišati njihove prispevke. Ugibanje o tem, kje so bili potencialni slušatelji, pa tudi prispevek katerega od ekonomistov, ki se posveta niso udeležili, čeprav so bili s strani organizatorjev povabljeni, bi bilo na tem mestu neokusno.

O nujnosti posveta z naslovom O nujnosti družboslovja in humanistike v sodobnih družbah nam je več povedal dr. Igor Ž. Žagar s Pedagoškega inštituta:


Vrnimo se malce nazaj v razpletanju naše misli in povzemimo, kaj imajo skupnega sredin posvet, raziskovalna dejavnost in aktualni politično-ekonomski ukrepi. Predstavljeni prispevki so bili vsi po vrsti plod znanstveno-raziskovalnega dela. To delo pa šele omogoča država z zagotavljanjem proračunskega denarja. Čeprav pri vseh institucijah ne gre za enak delež, ki ga zagotovi država, pa se vendar zdi, da gre stremeti k taki obliki financiranja. Ob vsesplošnem krčenju sredstev, je ogrožen sam obstoj znanstveno-raziskovalne dejavnosti. Sklep ni zapleten: država si očitno prizadeva onemogočiti kritični pretres družbenih procesov. Saj ne, da bi nas slednje čudilo: slaba vest lahko okrni prisvajanje presežne vrednosti, mar ne?

O nujnosti temeljnega raziskovanja, ki ne prinaša profita, nam je več povedal dr. Mitja Žagar, raziskovalec na Inštitutu za narodnostna vprašanja:


Pa vendar ostaja grenak priokus tudi na strani aktivnih udeležencev posveta. Ob tolikih nastopajočih je razumljivo, da je na delu tudi znanstveni pluralizem. A medtem ko so nekateri smelo napovedovali nujnost novih konceptov v družboslovju in humanistiki, so drugi zagovarjali zgolj manjše popravke v utečenem delovanju družbe. Kapitalizem, po mnenju nekaterih, potrebuje socialno orientiranega redarja, pa bo deloval odlično. In znanstveni pluralizem je nujni pogoj za odpravo ideologije. Nismo prepričani. Bojimo se, da podobni prispevki ne uspejo nič drugega kot reproducirati obstoječa družbena razmerja in znanost postulirati kot zgolj še enega v nizu ideoloških aparatov. Poslušajmo, kako razume nalogo humanistike in družboslovja dr. Mitja Žagar:


Udeleženec posveta je bil tudi antropolog dr. Bojan Baskar, ki je skušal demistificirati spontano ideološko razumevanje antropologije danes:



Filozof dr. Boris Vezjak je v svojem referatu poskušal streti nadvse trdi oreh razumevanja filozofije, ki jo splošna pamet deklarira kot kraljico nekoristnih znanosti in ved:


Odziv na sredin posvet je na svojem blogu zapisal tudi aktualni vršilec dolžnosti generalnega direktorja direktorata za visoko šolstvo in znanost na ministrstvu za prihodnost, gospod Borut Rončević, ki je posvet označil za (citiramo): »kruhoborsko manifestacijo, ki si ne zasluži posebne pozornosti« in »da si tisti, ki zagovarjajo tak ocvirk, res ne zaslužijo posebnega spoštovanja.« Presenetljivo je to, da je gospod Rončević doktor sociologije, katera bo glede na napovedane varčevalne ukrepe prav tako potegnila krajši del slamice, in ga stanje, ki je podobno katastrofi, očitno prav malo briga. Poleg tega pa bi kot doktor sociologije, katera se prvenstveno ukvarja z družbo in njenimi posebnostmi, lahko vedel, da so ocvirki slovenska kulinarična posebnost, ki jo je treba skrbno varovati.

Prebrali ste prvi Uni-kompleks o znanstveno-raziskovalni dejavnosti. Predznanstveno sta raziskovala JernejaB in Blaž.


Oddaja v celoti:

 



Komentarji
komentiraj >>