ob 7:05

Ruski veleposlanik pri Združenih narodih Vitalij Čurkin je dejal, da bi lahko Varnostni svet že danes sprejel resolucijo o napotitvi opazovalcev te svetovne organizacije v Sirijo. Opazovalci bi nadzirali prekinitev ognja, ki je zaenkrat bolj ali manj uspešna. Mirovni načrt odposlanca Združenih narodov in Arabske lige za Sirijo Kofija Annana poleg prekinitve ognja predvideva tudi umik vojske iz mest in političen proces, ki bi upošteval voljo sirskega naroda. Na to je opozorila ameriška zunanja ministrica Hillary Clinton, ki je dejala, da je prekinitev ognja šele prvi korak. Pritisk zahodnih držav na režim predsednika Bašarja al Asada se tako nadaljuje.

Predlog resolucijo so pripravile Združene države, Velika Britanija in Francija, predvideva pa napotitev sprva 20 do 30 opazovalcev, celotna misija pa bi imela najmanj 200 članov. Če bo sprejeta, bo to prva resolucija Varnostnega sveta o Siriji, podpirala pa naj bi jo tudi Rusija in Kitajska. Medtem je turški premier Recep Tayyip Erdogan Damask obtožil, da ne spoštuje prekinitve ognja, režim pa je pozval k umiku tankov iz mest.

Spletni aktivisti so vdrli v britansko protiteroristično telefonsko linijo, namenjeno klicem posameznikov, ki želijo prijaviti morebitna sumljiva vedenja. Hekerji so snemali pogovore med osebjem te linije, pa tudi sami so klicali in snemali pogovore, ki so jih imeli z osebjem. Policija javnost poziva, naj storitev še naprej uporablja. Omenjena linija se sicer oglašuje s sloganom „Najbrž ni nič, ampak...". Naj za konec dodamo, da britanska obveščevalna služba ocenjuje, da obstaja precejšnja možnost terorističnih napadov v Veliki Britaniji.

Kardinal Franc Rode je podal svoje strokovno mnenje glede vladnih varčevalnih ukrepov. Rodetu se zdi za 18. aprila napovedana stavka javnega sektorja nenavadna odločitev vodij sindikatov, saj pogovori z vlado še niso končani. Enako kot premier Janša tudi kardinal misli, da Slovenija nima druge izbire na področju varčevanja, na isti valovni dolžini z Janšo pa je tudi glede učinka stavke. Od stavke bo tako po mnenju Rodeta samo materialna škoda. Naj posredujemo še Rodetovo argumentacijo za svoje prepričanje v pravilnost vladnih ukrepov, citiramo: „Če ukrepe vlade podpirajo "pametni" ljudje v našem prostoru, potem si upam misliti, da so ti varčevalni ukrepi pravilni."

ob 8:05

Gibanje 15. oktober bo čez slabe tri ure pričelo tretjo redno skupščino za dokapitalizacijo ljudi in sicer na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Tokratna skupščina bo posvečena sistemskim spremembam, ki naj jih sprožijo osebne zgodbe. Tako bo predstavljen konkreten primer Mija Posleka, ki se je s pomočjo akcije IZ-HOD, o kateri smo na Radiu Študent poročali, osvobodil institucij, v katerih je bil zaprt, in zaživel v skupnosti. Gibanje opozarja, da so na omenjenem ministrstvu Posleku obljubili pomoč v obliki stanovanja in financiranja programa vzpostavljanja oskrbe v skupnosti, v katerega je vključen, a da tega niso storili.

Gibanje 15o poudarja, da država funkcionira na način, ki ljudi vedno bolj razoseblja in reducira na vrednost, ki smo jo zmožni producirati. Gibanje zahteva krepitev skupne blaginje, današnja akcija pa bo del priprav na 19. april, ko bodo potekale demonstracije proti varčevalnim ukrepom in politiki zategovanja pasov. Gibanje 15. oktober tako zahteva: absolutno zavrnitev varčevalnih ukrepov, odpis dolgov, stanovanje kot brezpogojno pravico, garantiran dohodek, zaščito skupnega in demokratično (samo)upravljanje z njim.

Hrvaška vlada je sicer prepovedala za danes napovedan mednarodni fašistični shod na zagrebškem Trgu bana Josipa Jelačića, a do shoda bo, kot kaže, vseeno prišlo. Pojavil se je tako imenovan „Hrvatski uljudbeni pokret", ki je za svoj shod dobil dovoljenje Ministrstva za notranje zadeve. Shod je napovedan v okviru 71. obletnice nastanka ustaške tako imenovane Neodvisne države Hrvaške. Antifašisti tako opozarjajo, da vladna prepoved shoda prvotnih organizatorjev, torej skrajno desne Hrvaške čiste stranke prava, ni dovolj, da se nasprotnikom fašizma ni potrebno zbrati na istem trgu.

Egiptovski parlament je sprejel predlog zakona, ki predvideva prepoved opravljanja javnih funkcij visokim predstavnikom Mubarakovega režima. Zakon mora sprejeti še vladajoči vojaški svet, poslanci pa naj bi ga po mnenju nekaterih sprejeli, da bi nekdanjemu vodji obveščevalne službe Omarju Sulejmanu onemogočile sodelovanje na predsedniških volitvah prihodnji mesec. Sulejman je namreč včeraj dejal, da se je odločil kandidirati za predsednika, da se Egipt ne bi spremenil v, kot je dejal, versko državo. Egiptovsko pravosodno ministrstvo je po poročanju BBC-ja že sporočilo, da je predlog zakona v nasprotju z egiptovsko ustavo.

ob 9:05

Severna Koreja je naposled v vesolje le izstrelila nosilno raketo z opazovalnim satelitom, a ji poskus ni uspel. Do izstrelitve je prišlo ob 7:39 po lokalnem oziroma 0:39 po našem času, Pjongjang pa je priznal, da satelit ni prišel v orbito. Do iste ugotovitve so prišle tudi južnokorejske, ameriške in japonske obveščevalne službe. Del rakete naj bi po ameriških podatkih padel v Rumeno morje 165 kilometrov od Seula, podatki glede višine, na kateri je raketa eksplodirala, pa se razlikujejo. To je že tretji severnokorejski poizkus izstrelitve satelita, a tudi prva dva, leta 1998 in 2009 nista bila uspešna.

Potem ko so perujski uporniki iz skupine Sijoča pot v ponedeljek ugrabili skupino delavcev na jugu države, so oblasti sporočile, da se z ugrabitelji ne bodo pogajale. Maoisti so ugrabili delavce nekega švedskega in dveh perujskih podjetij, njihovo število pa ni znano. Po podatkih vlade naj bi jih bilo 42. Perujski obrambni minister Alberto Otarola je dejal, da je na to območje poslal 1500 vojakov, ki bodo skušali osvoboditi talce.

Romske družine, ki bodo v Beogradu preseljene iz naselja Belvil v Novem Beogradu v zabojnike v naselju Resnik, so dejale, da se bojijo huliganov. V preteklih dneh so namreč lokalni prebivalci protestirali proti priseljevanju Romov, med akterji protestov pa so bili po podatkih policije tudi navijači Crvene Zvezde in Rada. Pogoji v naselju Belvil so neznosni. Gre za kartonsko naselje, v barakah je mrzlo, družine nimajo dovolj prostora, elektriko imajo le redke barake. Zato kljub neodobravanju prebivalcev Resnika mnogi Romi iz Belvila upajo, da bodo med izbranimi za preselitev.

ob 10:05

Mednarodna avtomobilska federacija FIA je sporočila, da se bo dirka Formule ena za Veliko nagrado Bahrajna 22. aprila le odvila. Dirka je bila nekaj časa pod vprašajem zaradi nemirov v državi, ki trajajo že od lanskega februarja. Bahrajnski protestniki so pozivali k preklicu dirke, saj je dogodek tesno povezan z vladajočo kraljevo družino, od katere zahtevajo več pravic in reforme v državi. A FIA se je odločila drugače. Šef formule 1 Bernie Ecclestone je tako dejal, da pozna ljudi, ki tam živijo in da je v Bahrajnu vse zelo mirno. Business as usual, torej.

V Afriki se je zgodil nov poskus državnega udara, tokrat v Gvineji Bissau. Uporna vojska je včeraj zvečer napadla rezidenco premiera Carlosa Gomesa Juniorja, aretirala več politikov in zasedla sedež vladajoče stranke. Gomes Junior je v prvem krogu predsedniških volitev 18. marca sicer prejel največ glasov, 48,9 odstotka, kje se trenutno nahaja, pa ni znano. Ecowas, gospodarska skupnost zahodnoafriških držav, je državni udar že obsodila, a je te dni zaposlena že s podobnim udarom v Maliju.

Severnokorejska raketa s satelitom je padla, posledično pa so tečaji delnic na borzah v Aziji zrasli in to kljub podatku, da se je rast kitajskega gospodarstva upočasnila. Indeks Nikkei na tokijski borzi se je zvišal za 1,19 odstotka, hongkonški indeks za 1,67 odstotka, osrednji južnokorejski indeks Kospi pa je zrasel za 1,12 odstotka. Zvišala sta se tudi indeksa na newyorški borzi, Dow Jones in Nasdaq. Kaj ta rast pomeni za povprečnega Azijca ali Američana, ni jasno.