Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
SLAMNATI OFF (817 bralcev)
Ponedeljek, 16. 4. 2012
Urh



OFF NAPOVEDNIK


Še pomnite slamnike s širokimi krajci, ki so varovali delavce na poljih ob močnem soncu. Danes jih v uporabi občasno vidite še kje na podeželju, čeprav je bolj množično izdelovanje slamnikov zamrlo že kar nekaj časa nazaj. Kljub temu bi v današnji dobi lahko bili dobra alternativa raznim kapam iz umetnih vlaken in drugi navlaki pri zaščiti proti močnemu soncu. V Godbenem muzeju Domžale bodo namreč v petek odprli razstavo v čast slamnikarstvu. Izdelava slamnikov pri nas sega vsaj 300 let nazaj, za informacijo pa povejmo, da je sredi 19. stoletja približno 12.000 ljudi letno izdelalo okoli 800.000 slamnikov. Zares osupljiva številka, ki govori o takratni popularnosti slamnikov, ki je omogočala stalno obrt. O razstavi o slamnikarstvu in slamnikih včasih ter danes smo spregovorili s Tatjano Dolžan Eržen iz Godbenega doma Domžale:



Berete slamnati OFF program Radia Študent!


OFF PROGRAM


Vrh Organizacije ameriških držav se je v Kolumbiji zaključil brez sklepne deklaracije. Jabolko spora je sodelovanje Kube na prihodnjem vrhu v Panami, saj skoraj vse države Latinske Amerike zagovarjajo sodelovanje otoške komunistične države, ostro proti pa je bil ameriški predsednik Barack Obama, ki ga je podprl tudi kanadski premier Stephen Harper. Po besedah Obame bo sodelovanje Havane mogoče šele takrat, ko bo izvedla tako imenovano demokratično tranzicijo. Kubo so iz Organizacije ameriških držav izključili leta 1962. V nasprotju z ameriškim predsednikom, ki je vztrajal pri svojem stališču, da Kuba ne more sodelovati na vrhu omenjene organizacije, ki ga pripravijo na tri leta, pa sta tudi zaveznika Amerike, kolumbijski predsednik Juan Manuel Santos in brazilska predsednica Dilma Rousseffe, zahtevala, da bi moral biti 6. vrh organizacije v Kolumbiji zadnji brez Kube. Bolivijski predsednik Evo Morales pa je dejal, da v kolikor Kubi ne bo dovoljeno sodelovati na naslednjem vrhu, pač ne bo več nobenega vrha organizacije.


Obama se je na vrhu odzval tudi na govore nekaterih voditeljev srednjeameriških držav, ki so pred kratkim pozivali k legalizaciji drog, češ da vojna proti prepovedanim psihoaktivnim substancam v zadnjih desetletjih ni obrodila sadov. Dejal je, da je proti kakršni koli legalizaciji drog in da v njegovi državi uspešno zmanjšujejo povpraševanje po prepovedanih mamilih. Dodal je še, da morajo Združene države Amerike poskrbeti, da bo prekinjen tok orožja in denarja proti jugu. In seveda mora biti prekinjen tudi tok drog iz juga proti severu, če ne se bo povpraševanje v ZDA spet povečalo. Združene države so sicer vse bolj osamljene v vztrajanju pri sedanji politiki do drog, medtem ko so latinsko-ameriški državniki vse bolj odprti alternativam, češ da dosedanja politika ni dosegla zastavljenih ciljev.

Undercover posnetki so razkrili, da v rudniku bakra Tilwezembe v Demokratični republiki Kongo, za katerega je koncesijo dobila multikorporacija Glencore, delajo tudi otroci, stari komaj 10 let. Rudarji so povedali, da je lani v omenjenem rudniku umrlo 60 ljudi. Po besedah izvršnega direktorja Glencora Ivana Glasenberga so sicer že leta 2008 prenehali z izkopavanjem bakra zaradi njegove nizke cene na trgu. Tako naj bi po njegovih besedah delavci sami prevzeli rudnik in rudarijo brez dovoljenja Glencora. Ne glede na besede Glasenberga pa ostaja dejstvo, da mednarodni zakon prepoveduje delati ljudem, mlajšim od 18 let, v rudniku in da je Glencore še vedno lastnik koncesije za rudnik Tilwezembe ter posledično odgovoren za stanje v rudniku. Posnetki so prav tako razkrili, da se odpadni material odlaga direktno v bližnjo reko, kjer ljudje lovijo ribe in umivajo perilo.

Vojska Gvineje-Bisau, ki je prejšnji teden izvedla državni udar, in opozicijske stranke, ki so puč podprle, so se dogovorile o ustanovitvi prehodnega sveta za vodenje države, s katerim bodo nastopili pri pogajanjih z Gospodarsko skupnostjo zahodnoafriških držav. Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav je vojaški udar obsodila in zagrozila z vojaškimi posegi, obenem pa je Portugalska, bivša kolonialna lastnica Gvineje-Bisau in okoliških držav, napotila proti Gvineji 2 vojaški ladji in letalo z namenom evakuacije svojih državljanov. Vojska je v odgovor zaprla vsa pristanišča in letališča ter namerava nadomestiti vse obstoječe institucije, razen notranjega in obrambnega ministrstva, s prehodnim svetom. Obliko in trajanje prehodnega sveta naj bi določile politične stranke med sabo ter odločitve sporočile vojski. Najnovejši državni udar nadaljuje zgodovinske težave med vojsko in civilno oblastjo, ki se odvijajo vse od osamosvojitve Gvineje-Bisau leta 1974, saj noben predsednik ni dokončal svojega mandata. Razlog za spore naj bi bilo dejstvo, da je Gvineja-Bisau tranzicijska točka za kokain iz južne Amerike na poti v Evropo.

V Siriji so opazovalci Združenih Narodov pričeli z opazovalno misijo. Zaenkrat jih je v Siriji le 5, vendar naj bi se njihovo število povzdignilo na 30, z morebitnimi novimi resolucijami pa bi se številka lahko vzdignila do 250 opazovalcev. Z opazovalci Združenih Narodov naj bi mednarodna skupnost poskušala prisiliti režim Bašarja Al Assada, da upošteva premirje, ki ga je med obema stranema uspel vzpostaviti posebni odposlanec Združenih narodov in Arabske lige za Sirijo Kofi Annan. Kljub premirju in prihodu opazovalcev se nasilje in spopadi nadaljujejo, obe strani pa druga drugo medsebojno obtožujeta za sveže napade. Vladne sile naj bi po besedah opozicije nadaljevale z napadi in obstreljevanjem civilnih področij, predvsem v mestu Homs. Vlada pa obtožuje opozicijo, da napada sirske obrambne sile in trdi, da naj bi bili uporniki podprti s strani zahoda. Primer tega se je po besedah sirske oblasti zgodil na meji s Turčijo kot zaveznico zahodnih sil, kjer naj bi sirski mejni stražarji preprečili vstop oboroženim upornikom iz Turčije v Sirijo blizu mesta Kherbet el-Jouz v severozahodni provinci Idleb. Medtem ko turška vojska domnevno ni skušala preprečiti vstopa upornikom v Sirijo.

Avstralski zunanji minister Boba Carr je na obisku pri svojem britanskem kolegu Williamu Hague v Londonu najavil, da bo dežela tam spodaj sprostila nekatere sankcije proti Mjanmaru. Po besedah avstralskega zunanjega ministra Carra bo Avstralija končala s potovalnimi in finančnimi omejitvami proti 260 državljanom Mjanmara, med katerimi je tudi trenutni predsednik Thein Sein. Odločitev sledi pogovorom z Aung San Suu Kyi in ostalimi predstavniki opozicije, ki je po dolgoletni prepovedi političnega delovanja dobila 43 sedežev v parlamentu na nadomestnih volitvah 1. aprila. Avstralija bo sicer ohranila embargo na uvoz orožja, obenem pa ne namerava več zavirati ekonomskih odnosov z Mjanmarom. Aung San Suu Kyijeva je odločitev Carra pozdravila, saj meni, da bo prispevala k hitrejši izpeljavi demokratičnih reform v njeni državi. Prejšnji konec tedna je tudi britanski premier David Cameron napovedal, da bo Velika Britanija sprostila nekatere sankcije proti Mjanmaru.

Na novinarski konferenci Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije je njegov glavni tajnik, Branimir Štrukelj, dejal, da je minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Žiga Turk, z okrožnico, ki jo je v petek poslal vrtcem in šolam ter v kateri je poskušal s tolmačenjem slovenske ustave trditi, da so stavke v šolstvu omejene, kršil ustavo. Njegovo mnenje je potrdil tudi pravnik Rajko Pirnat, saj naj bi bila pravica do stavke zagotovljena z ustavo. Obenem je Branimir Štrukelj pozval pogajalsko skupino vlade, ki jo vodi minister Andrej Vizjak, na pogajanja že danes, četudi jim vlada še vedno ni posredovala besedila zakona o uravnoteženju javnih financ, saj da je koordinacija stavkovnih odborov že pripravljena.

V Ljubljani se bo jutri začela evropska kampanja o pravicah mladih do informacij, ki bo potekala v vseh evropskih mestih med 17. 4. in 31. 12. Kampanja naj bi ozaveščala mlade o dostopu do brezplačnih informacij, ki igrajo pomembno vlogo informiranja kot orodja za podporo mladim pri uresničevanju njihovih potreb. Več o kampanji nam je povedal predsednik Mladinskega informativnega svetovalnega središča Slovenije, Ljubo Rajčević. Vprašali smo ga, kakšne so težave in prednosti, s katerimi se mladi soočajo pri iskanju informacij na spletu:



Komentarji
komentiraj >>