Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
PANKRTSKI OFF (715 bralcev)
Petek, 20. 4. 2012



... zaključuje se francoska predsedniška kampanja ...
... Mednarodni denarni sklad se za pomoč obrača na hitro rastoča gospodarstva držav BRICS-a...
... NATO pa na Rusijo in Kitajsko za Afganistan po letu 2014 ...
... po enem letu ponovno protesti v Bahrajnu ...

OFF NAPOVEDNIK

V ameriški zvezni državi Alabama je Odbor za alkoholne pijače izdal prepoved prodaje piva z imenom Dirty Bastard oziroma "umazani pankrt". Po njihovem mnenju je beseda pankrt škodljiva za duševno dobrobit alabamskih otrok, ki se prisrčni, nedolžni, nepokvarjeni in nič hudega sluteči sprehajajo med policami z alkoholom.

V neizmerni skrbi za duševno stanje svojega podmladka pa je Odbor za alkoholne pijače očitno spregledal, da se na prodajnih policah v Alabami nesramno razkazujeta znamki piva z imenom Fat Bastard oziroma "debeli pankrt" in Raging Bitch oziroma "besneča kuzla". Država je prodajo teh dveh piv odobrila pred nekaj leti, sedaj pa se varuhi otroških nasmehov sprašujejo, kako se je to sploh lahko zgodilo. Morda pa so se otroci včasih lažje spopadali s krutim svetom blagovnih znamk v trgovini?

Berete OFF program Radia Študent, kjer se raje kot z imenom piva ukvarjamo z njegovo vsebino.


OFF PROGRAM

Afriška celina naj bi ležala na podzemnih vodonosnikih, nekakšnih rezervoarjih podtalnice, v katerih naj bi bile izjemno bogate zaloge pitne vode. Novico so v poročilu objavili raziskovalci z britanskega geološkega raziskovalnega centra in londonske University College. Po njihovih podatkih naj bi bila največja nahajališča vode v Sudanu, Libiji, Egiptu in Alžiriji, nekaj zalog pa naj bi bilo tudi v Somaliji, Etiopiji, Namibiji, Zambiji in Angoli. Ena izmed avtoric poročila Helen Bonsor dodaja, da bo najdene zaloge vode treba črpati počasi, njeno uporabo pa nameniti izključno za pitje in namakanje obdelovalne zemlje. Če zaloge vode obstajajo, bodo vsekakor predmet poskusa lastninjenja, kjer svojo vlogo na afriški celini dejavno igrajo zahodne in kitajske gospodarske družbe.

V Bahrajnu so se začeli masovni protesti v vaseh okrog glavnega mesta Manama, ki spremljajo priprave na dirko formule 1 v tej državi. Lansko leto je bila dirka zaradi tovrstnih protestov odpovedana. Protesti so se začeli že pred enim letom v luči tako imenovane arabske pomladi. Četudi je bil s pomočjo vojaških sil iz Savdske Arabije upor v lanskem letu zatrt, aktivisti trdijo, da se spopadi v šiitskih četrtih in masovni protivladni protesti odvijajo že celo leto. V zadnjih tednih naj bi vladne sile poostrile nadzor nad šiitskimi vasmi in protestnikom preprečevale dostop do mednarodnih novinarjev.

V še eni državi Bližnjega vzhoda se torej kaže nasprotovanje med šiitsko osjo na čelu z Iranom, h kateri spada tudi Sirija, in sunitskim blokom, katerega glavni protagonisti so Savdska Arabija, Katar in Združeni arabski emirati, ki sodeluje z Združenimi državami Amerike. V medijski vojni med obema stranema je iranska medijska hiša PressTV objavila, da so trenutni protesti v Bahrajnu že zahtevali smrtne žrtve.

V znak protesta proti kitajski vladi v Tibetu sta se zažgala dva mlada Tibetanca. Sonam in Choephak Kyap sta samomor storila v prefekturi Aba, hribovitem predelu province Sečuan. Lokalne oblasti ne dajejo nikakršnih izjav, medtem pa kitajska vlada krepi svojo prisotnost in povečuje število oboroženih sil na tibetanskih območjih. V zadnjem valu protestov, ki zaradi poročil o povečani kitajski represiji trajajo od začetka lanskega leta, se je zažgalo 34 Tibetancev, mnogo jih je umrlo zaradi opeklin. Tibetanci opozarjajo na kulturni genocid, ki ga nad njimi izvaja vse vplivnejša Kitajska, ki v Tibet naseljuje svoje ljudi in na obrobje odriva Tibetance. Kitajska očitke zavrača in opozarja, da je z investiranjem v Tibet izboljšala tamkajšnjo infrastrukturo in šolstvo ter sprožila gospodarsko rast, z invazijo na to ozemlje pa prekinila dolgotrajno teokratsko vladavino.

Zahodnemu svetu pa ne primanjkuje denarja le pri reševanju svojega finančnega sektorja, temveč zmanjkuje sredstev tudi pri vojaških pohodih na Bližnji vzhod. Generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen je na konferenci obrambnih in zunanjih ministrov v Bruslju pozval Kitajsko in Rusijo za pomoč pri financiranju Afganistanske varnosti po letu 2014, ko naj bi se iz države umaknili pripadniki Nata. Kot posledica trenutnega javnega primanjkljaja in svetovne gospodarske krize na zahodu naj bi zaveznicam začelo primanjkovati sredstev za podpiranje afganistanske varnosti. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov se na pobudo Rasmussena še ni odzval, saj naj bi se sprva zgladila nesoglasja med Natom in Rusijo glede Sirije in protiraketnega ščita. Kljub temu je Lavrov napovedal, da bo Rusija razširila sodelovanje pri oskrbi Natovih sil v Afganistanu prek ruskega ozemlja.

Na srečanju med vrhovnimi finančnimi uradniki držav skupine G20 in Mednarodnim denarnim skladom se poskuša nabrati 400 milijard ameriških dolarjev, kar naj bi predstavljalo preventivni ščit pred širjenjem finančne krize. Po besedah predsednice Mednarodnega denarnega sklada, bivše francoske finančne ministrice Christine Lagarde naj bi svež denar za sklad preprečil nevarnost širjenja krize. Zaenkrat je zagotovljenih 320 milijard sredstev s strani severnoevropskih držav, Poljske in Japonske, čeprav Združene države Amerike ne nameravajo prispevati svojih sredstev. Še vedno pa čakajo na znesek, ki ga bodo prispevale hitro rastoče države BRICS-a, med katere spadajo Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južnoafriška republika. S počasnim odzivom naj bi države BRICS-a poskušale pridobiti politično moč in večjo pravico do glasovanja o odločitvah Mednarodnega denarnega sklada. Obenem se s strani držav BRICS-a pojavlja kritika, da naj bi se svež denar za Mednarodni denarni sklad porabil večinsko za krizo v zahodnem svetu, predvsem na področju Evropske unije.

Zaključuje se francoska predsedniška volilna kampanja. Sredinski socialist Francois Hollande, ki mu predvolilne ankete napovedujejo tesno zmago, je svojo kampanjo sklenil v Bordeauxu, aktualni predsednik Nicholas Sarkozy pa v Nici. Vodji skrajno desne Nacionalne fronte Marine Le Pen in kandidatu Leve fronte Jean-Lucu Melenchonu ankete napovedujejo tesen izid na tretjem in četrtem mestu, sredninski kandidat Francois Bayrou pa krepko zaostaja na petem mestu. Jutri bo v Franciji potekal predvolilni molk, v nedeljo se bo odvil prvi krog predsedniških volitev. Predvidoma 6. maja bo na sporedu drugi krog, v katerega se bosta po vsej verjetnosti uvrstila Hollande in Sarkozy. Kampanja je bila vseskozi osredotočena predvsem na politično-ekonomska vprašanja.

Na Madžarskem se širi fašistoidna praksa vodenje države. Včeraj je madžarski parlament ustanovil še eno varnostno silo v državi, parlamentarno vojsko, ki ima pravico, da uporablja policijske tehnike kontrole nad madžarskimi državljani. Parlamentarna vojska je odgovorna le parlamentu in pod direktno kontrolo njegovega predsednika Lászlója Kövérja. Spomnimo se, da je bila madžarska oblast že večkrat kritizirana zaradi sprejemanja zakonov, ki krčijo demokracijo. 7. januarja 2011, na dan pričetka predsedovanja Evropski uniji, je sprejela medijski zakon, ki je ustanovil vladno nadzorno telo, zadolženo za ocenjevanje pristranskosti in moralnosti poročanja medijev. Obenem je razveljavila zakon, ki je varoval identiteto novinarskih virov. Nadzorno telo je lahko v primeru, da je po svojem mnenju zaznalo kršitev, medije oglobilo ali pa jim celo prepovedalo delovanje. Drugo vprašljivo dejanje je bila ustanovitev protiterorističnega centra v septembru 2010, ki je izven nadzorne strukture policije in varnostnih sil, saj je pod direktno oblastjo predsednika vlade Viktorja Orbana, ki po svoji volji imenuje njegovega vodjo in mu narekuje operacije. Za razliko od navadne policije lahko opravlja hišne preiskave in prisluškovanje brez sodnega naloga.

Predstavniki Sindikata policistov Slovenije in Policijskega sindikata Slovenije so v državni zbor vložili skoraj 3500 podpisov za začetek referendumskega postopka o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012. S pobudo želijo preprečiti enostransko odločitev vlade, ki bi z ukrepi spremenila dogovor iz decembra lani, kamor spada tudi odločitev, da politika ne bo posegala v plače in prejemke iz delovnega razmerja do 30.junija. Predsednik Policijskega sindikata Slovenije Radivoj Uroševič je poudaril, da podpisov niso zbirali le med člani policije, temveč med zaskrbljenimi državljani.




Ob obravnavi Predloga zakona za uravnoteženje javnih financ na Ekonomsko-socialnem svetu je svoje mnenje o varčevalnih ukrepih podal tudi sindikat mladih brezposelnih, študentov in dijakov, Sindikat Mladi plus. Člana izvršnega odbora Gorana Lukiča smo povprašali, ali se mu njihova primerjava trenutnega stanja v Sloveniji s čilenskim vojaškim državnim udarom iz leta 1971 ne zdi nekoliko pretirana.



Lukič odgovarja še, kaj bodo napovedani varčevalni ukrepi pomenili za mlade.



Off sta pripravila Petra in Kožuh.



Komentarji
komentiraj >>