Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
OFF SOCIALNIH SPOPADOV (650 bralcev)
Ponedeljek, 23. 4. 2012
Gregor K.



... na meji med Sudanoma se odnosi zaostrujejo ...
… Spopadi v Siriji se nadaljujejo. Varnostni svet pušča odprto možnost posredovanja...
… Protesti v Bahrajnu se tudi po koncu dirke formule 1 nadaljujejo...
...Gibanje za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva predlagalo ministru za zdravje Tomažu Gantarju odstop...


OFF NAPOVEDNIK
Direktive o varčevanju so bile v veliki meri narekovane z našega nadnacionalnega brata, Evropske Unije in njegovih velikih sester Mednarodnega denarnega sklada in Svetovni Banki. Predsednica Mednarodnega denarnega sklada, Christine Lagarde, ponovno poziva države Evropske Unije, da naj s še večjo vnemo evtanazirajo socialno državo in težko priborjene pravice. Po njenih besedah, je to edini način, ki bo družbo peljal v lepšo prihodnost, kljub temu, da je Mednarodni sklad dobil svež zalogaj denarja v višini slabih 400 milijard dolarjev, za zajezitev evropske krize suverenega dolga.
Ne zahtevajmo torej maščevanja nad bančnimi oligarhijami, ki so države pripeljale na rob, ter obenem prepričale politično vodstvo, da je rešitev le v varčevanju. Bodimo pridni državljani, spoštujmo ukaze in potrpimo, do naslednjih zahtev, ki jih bodo finančni trgi imeli od nas, njihovih voljnih uporabnikov.
Za zaključek pa si odgovorimo na vprašanje, ki nam ga je postavil profesor Andrej Kurnik:



Berete Off program Radia Študent, kjer ne bomo varčevali z novicami.

OFF PROGRAM
Potem ko se zadnje tedne med mlado državo Južnim Sudanom in Sudanom napetosti stopnjujejo, so vojaška letala slednje na teritorij Južnega Sudana odvrgli bombe in pri tem po poročanju očividcev tri civilisti ubili. Bombardiranje se je zgodilo nekaj ur po tem, ko so Sudanske vojaške sile izvršile pehotni napad znotraj suverenega območja Južnega Sudana in se je slednji pred nekaj dnevi že umaknil iz spornega mejnega območja blizu mesteca Heglig (izg. heglidž). Gre za z nafto bogato področje v provinci Južnega Kordofana. Namestnik južno sudanskega direktorja vojaške obveščevalne službe, Mac Paul, je povedal, da gre pri zadnjem napadu za vojno napoved. Aktivist Tomo Križnar se ob tem samo bridko nasmeje, saj pravi, da se vojna ni nikoli zares končala:



Križnarja smo vprašali ali ima informacije, kakšne so razmere na mejnem območju med Sudanom in Južnim Sudanom:



V južno kitajskem morju se zaostrujejo odnosi med Kitajsko in ostalimi državami v regiji, Filipini, Vietnamom, Brunejem, Malezijo in Taiwanom. Kitajska naj bi povečevala svojo vojaško prisotnost in obenem v morju premikala mejne boje, ter na neposeljenih teritorijih gradila sveže naselbine, s čimer širi svoj teritorij. Za zaustavitev kitajske prisotnosti je vojaški poveljnik na zahodu Filipinov prosil za dodatno vojaško opremo ne le svojo vlado, temveč se filipinska vlada dogovarja tudi o povečanju vojaške prisotnosti Združenih Držav Amerike. V rumenem morju, kjer se tudi odvijajo spori za ozemlje s posameznimi sosedskimi državami Kitajske, pa se prvič v zgodovini odvijajo skupne vojaške vaje med Rusijo in Kitajsko, kar nakazuje na zbliževanje interesov med obema velesilama.

Vlada na Šrilanki je zaradi budističnih protestov v prestolnici Dambulli muslimanski skupnosti naročila prestavitev mošeje, saj naj bi stala na ozemlju, ki je sveto budistom. Mošeja stoji že od leta 1962, a je bila zgrajena ilegalno. Vlada sporoča, da je do odločitve prišlo po pogovoru s predstavniki obeh verskih skupnosti, kar pa muslimani zanikajo. Budisti so obenem zahtevali, da se s spornega območja umakne tudi hindujski tempelj. Sodelovanje vlade z budisti izhaja iz dejstva, da je na Šrilanki budizem dominantna religija, saj obsega 70 procentov prebivalstva, pred hindujci, muslimani in kristjani.

Po navedbah mednarodnih opazovalcev Združenih narodov se v Siriji boji med vojsko in uporniki nadaljujejo. Pripadniki sirske vojske naj bi napadli manjše mesto vzhodno od Damaska, medtem ko naj bi uporniki napadli vojaški konvoj na severu države. Posebni odposlanec Združenih narodov in Arabske lige za Sirijo Kofi Anan je seveda ponovno pozval obe strani k upoštevanju premirja. Obenem je Varnostni svet Združenih narodov včeraj odločil povečati število opazovalcev na 300. V resoluciji je tudi zapisano, da lahko Varnostni svet ob neuspehu vzpostavitve premirja med obema stranema začne odločati o naslednjih korakih posredovanja. Možni naslednji koraki pritiska so seveda uperjeni proti predsedniku Sirije Baširju Al Asadu.

V bližnji soseski Sirije, Bahrajnu, pa se brez večjega medijskega poročanja še vedno nadaljujejo protesti šiitskih skupin proti bahrajnski vladi. Spomnimo se, da se protesti odvijajo že vse od začetka tako imenovane arabske pomladi, kjer so lani uspeli preprečiti dirko formule ena, letos pa jim na srečo vseh, ki od dirk dobivajo profite, to ni uspelo. Kljub temu šiitska opozicija proti sunitski monarhiji ne namerava prekiniti protestov in dirko označuje kot dodatno gorivo za ogenj upora. Obenem je bahrajnsko sodišče zavrnilo poskus odvetnika šiitskega aktivista, da bi svojemu klientu razveljavilo obsodbo, čeprav ta že 11 tednov gladovno stavka. Spomnimo se, da je bilo lani osem šiitskih aktivistov obsojenih na doživljenjsko zaporno kazen.

Zaradi neuspelih koalicijskih pogajanj o varčevalnih ukrepih je nizozemski premier Mark Rutte danes kraljici Beatrix ponudil odstop vlade. Stranki manjšinske vlade, Ruttejeva Ljudska stranka za svobodo in demokracijo in krščanski demokrati sta s skrajno desna Stranko za svobodo Geerta Wildersa, ki je podpirala vlado, so propadla pogajanja o varčevalnih ukrepih začele 5. marca. Propadla so potem, ko je z njih po sedmih tednih odšel Wilders. Ta je ob tem poudaril, da ni mogel pristati na varčevalne ukrepe, s katerimi bi jemali denar iz denarnic upokojencev. Z njimi naj bi zmanjšali javno porabo za okoli 15 milijard evrov, s čimer naj bi država zmanjšala proračunski primanjkljaj na magičnih manj kot tri odstotke bruto domačega proizvoda v letu 2013.

Gibanje za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva, ki združuje 74.000 državljanov, med njimi tudi veliko predstavnikov stroke, je ministru za zdravje Tomažu Gantarju predlagalo razmislek o odstopu. Svojo pobudo utemeljujejo z nasprotovanjem krčenju pravic na področju zdravstva, ki jih vlada predvideva v predlogu zakona o uravnoteženju javnih financ. Po besedah gibanja predlogi vlade pomenijo zmanjšanje solidarnosti in pravičnosti financiranja zdravstvenega sistema ter obenem zmanjšanje dostopa do zdravljenja manj premožnim, so zapisali v gibanju. S tem vlada po njihovih besedah odstopa tudi od usmeritev zdravstvene politike, ki bi zagotavljala osnovna načela zdravstvenega sistema, h katerim je Slovenija zavezana z mednarodnimi akti.

Vlada namerava z napovedanimi ukrepi znižati zdravstvene izdatke za 120 milijonov evrov, vendar so v gibanju prepričani, da je v zdravstvenem sistemu dovolj drugih rezerv, ki bi se jih lahko, pridobilo, na primer s prenosom dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno zdravstveno zavarovanje, s čimer bi pridobili okoli 65 milijonov evrov iz obratovalnih stroškov dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Obenem se zaradi korupcije pri javnih naročilih izgubi okoli 30 odstotkov sredstev, problematične pa so tudi visoke marže zdravil in privatizacija zdravstva, ki storitve draži. Obenem nam je predsednica gibanja za izboljšanje in ohranitev javnega zdravstva Julijana Bizjak Mlakar povedala, da je razočarana nad zdravniškim lobijem oziroma predvsem sindikatom Fides:



Na vprašanje, kaj se bo zgodilo s tistimi, ki bodo pod največjim udarom varčevalnih ukrepov oziroma kdo bo za njih skrbel, je gospa Bizjak-Mlakarjeva povedala slednje:



Ustavno sodišče je razsodilo, da pet zakonov, ki jih je državni zbor v prejšnjem sklicu sprejel potem, ko je bil že razpuščen, ni v neskladju z ustavo. Sodišče je namreč presodilo, da državnemu zboru, potem ko ga predsednik države razpusti, ne preneha zakonodajna funkcija, ampak se to zgodi šele s konstituiranjem novega parlamenta. Prejšnji državni zbor, ki je bil razpuščen 21. oktobra lani, je 2. novembra ponovno odločal in potrdil zakone, na katere je državni svet pred tem izglasoval veto. Šlo je za novelo kazenskega zakonika, novelo zakona o kazenskem postopku, zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, dopolnitve zakona o gospodarskih družbah in zakon o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije. Ustavno presojo glede spornega sprejetja zakonov je vložil državni svet.



Komentarji
komentiraj >>