ob 7:05

Vlada naj bi se danes opredelila do zadnjega predloga koordinacije stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja glede plač, katerega vsebina še ni znana. Znano je le, da je med 7 in 10 odstotnim znižanjem plač ob hkratni odpravi plačnih nesorazmerij. Pogajanja med sindikati in vlado tako stojijo, dokler se vlada ne opredeli do zadnjega sindikalnega predloga. Vseeno se bodo pogajalci danes pogovarjali glede sprememb standardov in normativov v šolstvu. Vlada je sicer v torej podala predlog, da se normativ za število učencev v razredu osnovne šole s 30 vrne na 28, a ga je superminister Žiga Turk preklical kar preko Twitterja, preden so se sindikati do njega sploh opredelili.

Del študentov beograjskih fakultet, Fakultete uporabnih umetnosti in Fakultete dramskih umetnosti, se je odločil za gladovno stavko pred Ministrstvom za šolstvo in znanost, ker ministrstvo kljub dogovoru še ni vplačalo šolnin za okoli 120 študentov. Gre za študente, ki so dosegli maksimalno število točk, 60, ministrstvo pa se je obvezalo polovično kriti šolnine tudi za študente, ki so dosegli od 48 do 59 točk. Študenti bi morali biti vpisani že 20. aprila, kar je bilo dogovorjeno na sestanku 11. aprila. Študenti so takrat za nekaj ur zabarikadirali rektorat Umetnostne univerze in zaklenili državnega sekretarja na Ministrstvu za šolstvo in znanost Radivoja Mitrovića, rektorko omenjene univerze Ljiljano Mrkić Popović in dva dekana. Šolnina na Fakulteti za uporabne umetnosti sicer znaša 200.000 dinarjev oziroma slabih 1800 evrov. Začetek stavke je predviden za 9. uro.

Po dveh mesecih pavze se veleposlaniki držav članic Evropske unije vračajo v Belorusijo. Razlog za vrnitev je pomilostitev dveh opozicijskih oporečnikov, Andreja Sanikova in Dmitrija Bondarenka, s strani predsednika Aleksandra Lukašenka konec prejšnjega tedna. Po zadnji zaostritvi odnosa beloruskih oblasti do opozicije je Evropska unija zaostrila sankcije proti tej državi in zamrznila sredstva 29ih beloruskih podjetij, poleg tega pa je zamrznila tudi račune in prepovedala potovanje v unijo 12im posameznikom.

ob 8:05

V Libiji se pripravljajo na prve volitve po koncu Gadafijeve ere, ki bodo junija, vladajoči prehodni nacionalni svet pa je prepovedal politične stranke na podlagi vere, plemenske ali regijske pripadnosti. Predstavnik prehodnega sveta Fati al Badža je dejal, da ukrep ni uperjen proti zmernim islamistom, temveč proti tistim radikalnim. Junija bodo libijski državljani sicer volili novo narodno skupščino, njena naloga pa bo priprava ustave. V Libiji za časa Gadafija ni bilo političnih strank, pa tudi volitev niso organizirali.

Francija, ena glavnih pobudnic lanskega vojaškega napada na Libijo, sedaj z vojaškim posredovanjem grozi Siriji in sicer, če mirovni načrt posebnega odposlanca Združenih narodov in Arabske lige za to državo, Kofija Annana, ne bo uspel. Francoski zunanji minister Alain Juppe je dejal, da je Annanov načrt resno ogrožen in dodal, da bi moralo biti 300 mednarodnih opazovalcev v Siriji nameščenih v prihodnjih 15ih dneh in ne v treh mesecih. V Siriji je trenutno sicer 11 opazovalcev Združenih narodov. Juppe je kot trenutek resnice označil 5. maj, ko bo Annan Varnostnemu svetu predstavil novo poročilo o uresničevanju njegovega načrta.

Egiptovska volilna komisija je le dan po tem, ko je nekdanjemu predsedniku vlade Ahmedu Šafiku prepovedala kandidaturo za predsednika države, le-to zopet dovolila. Šafik se je namreč na prepoved pritožil, komisija pa je njegovo pritožbo uslišala, kar je po mnenju njegovega odvetnika dokaz, da deluje komisija neodvisno in zakonito. Šafikova kandidatura je bila sprva prepovedana po novem zakonu, ki prepoveduje kandidiranje za predsednika vsem, ki so imeli visok položaj v vladi ali vladajoči Narodni demokratski stranki v času Mubarakovega režima. Šafik je izpodbijal ustavnost zakona, komisija pa ga je sedaj poslala v presojo ustavnemu sodišču.

ob 9:05

Čile je zopet prizorišče množičnih študentskih protestov. Organizatorji včerajšnjih demonstracij v glavnem mestu Santiago de Chile trdijo, da je protestiralo najmanj 50.000 ljudi, policija pa ocenjuje, da je bilo ljudi pol manj. Glavna zahteva študentov je brezplačno šolstvo za vse, saj je Čile država z enim najbolj privatiziranih šolstev. 40 odstotkov vseh stroškov izobraževanja tako krijejo državljani preko šolnin. Konzervativni predsednik Sebastian Pinera je sicer predlagal nekaj ukrepov, da bi pomiril študente, a mu to ni uspelo.

Tako je včeraj predstavil davčno reformo, ki naj bi v državno blagajno prinesla dodatnih 700 milijonov dolarjev, večino od tega pa bi namenili izobraževalnemu sistemu. Vlada je poleg tega predlagala ukrepe, s katerimi bi znižali obresti za študentske dolgove s 6ih na 2 odstotka. A eden od študentskih voditeljev, Gabriel Boric, je dejal, da to ni dovolj, saj se izobraževanje še vedno smatra za potrošniško blago namesto za pravico.

Združene države Amerike so siromašnejše za še eno zvezno državo s smrtni kaznijo. Zadnji se ji je odrekel Connecticu, katerega guverner, Dannel Malloy, sicer demokrat, je včeraj podpisal zakon o ukinitvi te kazni, ob tem pa je dejal, da se njegova država tako pridružuje preostalemu razvitemu svetu. V Connecticutu smrtnih kazni niso izvrševali tako vneto kot recimo v Teksasu, po letu 1976 so jih izrekli 15, izvršili pa le eno. Brez smrtne kazni je skupaj 17 ameriških zveznih držav, v Kaliforniji pa bodo o njeni ukinitvi volivci novembra odločali na referendumu.

Sirski aktivisti sporočajo, da je do 70 ljudi umrlo v napadu režimskih sil na neko hišo v mestu Hama. V veliki eksploziji je bilo po njihovih besedah uničenih več hiš v soseski Maša at Tajar na jugu mesta. Državni mediji na drugi strani trdijo, da je umrlo 16 ljudi v eksploziji v hiši, v kateri so oborožene teroristične skupine izdelovale bombe.

ob 10:05

Predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Janković že drugič vabi predstavnike parlamentarnih in neparlamentarnih strank tako imenovanega levega bloka na delovno srečanje. Udeležbo so po trditvah Jankovićeve stranke potrdili vsi udeleženci prvega srečanja. Sestankovali bodo tako predstavniki Liberalne demokracije, Zares, Stranke za trajnostni razvoj TRS in Demokratične stranke dela. Prvega srečanja v začetku meseca pa se nista udeležili stranki Socialni demokrati in Stranka mladih Slovenije - Zeleni Evrope. Prvi so sodelovanje zavrnili tudi tokrat, Stranka mladih pa do včeraj popoldne še ni odgovorila na povabilo na današnje srečanje.

Nekdanji liberijski predsednik Charles Taylor čaka na sodbo posebnega sodišča Združenih narodov za Sierro Leone v Haagu, ki bo izrečena danes. Taylor je obtožen vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti med državljansko vojno v Sierri Leone med letoma 1991 in 2002. Taylor naj bi iz Liberije v času vojne usposabljal, oboroževal in financiral uporniško Revolucionarno združeno fronto, ki je v državo vstopila ravno iz Liberije, v zameno pa naj bi od upornikov prejemal tako imenovane krvave diamante, ki so jih kopali vojni ujetniki. Taylor je bil aretiran leta 2006, v Haagu pa se mu sodi od leta 2007.

Argentinski senat je odobril odločitev o nacionalizaciji naftne družbe YPF, ki jo je prejšnji teden sporočila predsednica države Cristina Fernandez de Kirchner. Nacionalizacijo je najbolj kritizirala Španija, saj z njo njena naftna družba Repsol izgublja svoj večinski delež v argentinskem podjetju, kritikam pa se pridružuje tudi Evropska unija. S tem primerom se bo morda ukvarjala tudi Svetovna trgovinska organizacija. Predlog o nacionalizaciji bo sedaj romal v spodnji dom kongresa, ki ga prav tako obvladujejo zavezniki predsednice. Marcelo (izg. Marselo) Fuentes, senator iz vladajoče stranke, je dejal, da je odločitev o nacionalizaciji logična posledica potrebe po spremembi razmišljanja o energetskih politikah po načelih prostega trga.