OFF NAPOVEDNIK
Socialna virtualna omrežja so se poleg vseh potencialov, ki jih imajo za netenje ljudskega upora in izmenjevanje informacij, že večkrat izkazala tudi kot komunikativno sredstvo z negativnimi vplivi. Pri tem ne mislimo zgolj na celodnevna visenja na Facebooku, ampak tudi na objave, zaradi katerih ljudje ostajajo brez službe ali pa je že v prvi vrsti zaradi ustvarjenega profila ne morejo dobiti.
Ob vojaško kariero je bil tako tudi 26-letni marinec Gary Stein, ki je na svoji Facebook strani med drugim zapisal, citiramo: »Jebeš Obamo. Ne bom izpolnjeval vseh njegovih ukazov.« Zaradi žaljenja vrhovnega poveljnika oboroženih sil Združenih držav Amerike, ni ostal le brez zaposlitve, ampak tudi brez vseh ugodnosti, ki bi mu pripadale po devetih letih služenja. Odpuščen je bil namreč iz razlogov, ki niso bili častni.
Da ne bo zmede, vodnik Stein ni kakšen progresivni upornik ali borec za pravice ponižanih, ampak zelo desno usmerjen vojak. Med drugim je namreč odprl tudi spletno stran ultra desnega gibanja čajanke za pripadnike oboroženih sil, ki se v času aktivnega služenja ne smejo politično opredeljevati. Ali bodo njegove izjave na Facebooku delovale tudi obratno in bo Stein dobil kakšno zaposlitev pri čajankarjih, sicer še ni jasno, vendar se ni bati, da ga v primeru, da pridejo na oblast radikalnejši republikanci, ne čaka kakšna častna titula.
Vi pa berete Off program Radia Študent, ki novih sodelavcev ne preverja preko Facebook profilov.
OFF PROGRAM
Današnji sončni dan bomo začeli v Argentini. Kot veste, je prejšnji teden Argentina nacionalizirala naftno družbo YPF, ko je od španskega naftnega podjetja Repsol brez njihovega privoljenja odkupila večinski delež omenjene naftne družbe. Kot razlog za to dejanje pa navajajo, da naj Repsol ne bi dovolj vlagal v razvoj naftne industrije v Argentini. Naj omenimo, da smo klicali argentinsko ministrstvo za industrijo in jim naslovili par vprašanj. Odgovore nam je posredovala ministrica za industrijo, Debora Giorgi, ki pravi, da brani odkup 51-ih odstotkov delnic družbe YPF. Argentina je v svetovnem merilu tretja država po količini zalog nekonvencionalnega plina, poleg tega imajo tudi ogromne zaloge nafte. Giorgijeva je dejala, da morajo biti viri kot sta nafta in plin v teh negotovih časih, predvsem zaradi vedno višjih cen energentov pod varstvom države.
Argentina je s tem manevrom, kot je poudarila ministrica za industrijo Debora Giorgi, začela industrijski proces, ki ga je načrtovala argentinska vlada. Pri tem je Giorgijeva poudarila, da morajo ti naravni viri služiti kot spodbuda za rast države, saj ne moremo govoriti o socialni državi brez močne industrije, ta industrija pa potrebuje energetske vire, da lahko raste. Argentina je s tem odkupom usodo industrijske politike in oskrbo z energijo vzela v svoje roke. S tem naj bi Argentino popeljali na pot trajnostnega razvoja, je še dejala Giorgijeva. Pri tem je izpostavila, da brez primerne količine nafte in plina, ugodnih cen teh energentov, za katere se ne ve, kakšne bodo v prihodnosti, ne bodo imeli zmožnosti proizvajati jekla, aluminija, plastike, kemijskih proizvodov oziroma nepogrešljivega inputa za proizvodnjo avtomobilov, avtomobilskih delov, investicijskega blaga, kmetijske mehanizacije, tovornjakov, predvsem pa ne bodo zmogli ustvarjati novih delovnih mest.
Naj samo še omenimo, da argentinska ministrica za industrijo, Debora Giorgi, na naše vprašanje, če lahko pokomentira pritisk stare kolonialne mačehe Španije in Evropske unije ter neverjetnih prognoz bonitetnih agencij, ki so Argentini zaradi tega že napovedale makroekonomske težave in nelikvidnost, na žalost ni odgovorila.
V sosednji državi Braziliji je spodnji dom sprejel zakon, ki veleposestnikom olajšuje in omogoča še večjo sečnjo amazonskega tropskega pragozda. Brazilski vplivni lobij veleposestnikov predlog zakona zagovarja, ker naj bi spremembe zakonodaje spodbujale trajnostni razvoj proizvodnje hrane. Zagovorniki predloga zakona pa obenem še poudarjajo, da bodo imeli veliko od tega tudi majhni kmetje. Obljubam o nekem trajnostnem razvoju ne verjamejo naravovarstveniki, ki opozarjajo, da bo novi zakon katastrofa za okolje, ki vodi v nadaljnje uničevanje amazonskega pragozda. Da pa bo predlog zakona dejansko zaživel, je potreben podpis brazilske predsednice Dilme Rousseff, ki lahko izkoristi pravico do veta. Zanimivo in šokantno obenem pa je dejstvo, da je bil zakon v brazilskem spodnjem domu sprejet le tedne pred vrhom o trajnostnem razvoju, ki ga gosti Brazilija.
V Združenih državah Amerike so v zvezni državi Connecticut odpravili smrtno kazen. Zakon o ukinitvi je podpisal guverner Dannel Malloy. S tem podpisom so se pridružili 16-im drugim zveznim državam v ZDA ter preostalemu razvitemu svetu. A bolj kot da bi za odpravo smrtne kazni razlogi tičali v moralnih in etičnih razlogih, so le-ti predvsem praktične narave. Po letu 1976 so jih izrekli le 15, usmrtili pa le enega obsojenca. To je bil serijski morilec, ki se je prostovoljno odpovedal nadaljevanju pritožbenih postopkov. V Kaliforniji se bodo o tem novembra izrekli na referendumu.
Med Egiptom in Izraelom prihaja do vse večjih napetosti zaradi nenadne odločitve Egipta, da prekine pogodbo o 20-letni dobavi plina, ki je bila podpisana leta 2005. Podpisano pogodbo o dobavi plina namreč večina Egipčanov povezuje z dolgoletnim vladanjem Hosnija Mubaraka in jo razumejo kot sovražni simbol tesnih vezi prejšnjega režima z Izraelom. Izrael je Egipt opozoril, da je egiptovska odločitev nevaren precedens, ki bi lahko ogrozil mirovni sporazum med državama iz leta 1979.
Sirski opozicijski aktivisti so sporočili, da sirska vojska že drugi dan zapored s topništvom obstreljuje uporniško pokrajino Hama v osrednjem delu države. Tarče napadov naj bi bile stanovanjske soseske v mestu Hama in območji Harasta ter Duma nedaleč od prestolnice Damask. Po njihovih trditvah je bilo v sredo ubitih najmanj 66 ljudi, večina od teh v Hami. Aktivisti še trdijo, da je bilo med ubitimi v Hami 13 otrok in 16 žensk. Amaterski videoposnetki objavljeni na opozicijskih spletnih straneh, prikazujejo porušene hiše v Hami in ljudi, ki z golimi rokami po ruševinah iščejo morebitne preživele. Sirska opozicija navaja, da je bilo v dveh tednih, odkar je v veljavi prekinitev ognja, ubitih več kot 300 ljudi.
Nadaljujmo s spomini. Mineva natanko 26 let od najhujše jedrske nesreče v zgodovini človeštva v ukrajinskem Černobilu. Na ta dan začenjajo z gradnjo novega jeklenega sarkofaga nad četrtim reaktorjem jedrske elektrarne. Po predvidenih načrtih naj bi novi sarkofag končali in namestili leta 2015, in sicer nad poškodovani reaktor, ki ga pokriva 30.000-tonski betonski sarkofag, ki se je začel kmalu po postavitvi nevarno krušiti. V ostankih reaktorja je namreč še vedno okoli 190 ton visoko radioaktivne staljene sredice, ki je že tudi močno kontaminirala betonsko strukturo, kar je seveda največji problem. Nova jeklena struktura bo tehtala neverjetnih 20.000 ton, v višino pa bo merila 257 metrov. Predvidevajo pa, da naj bi 257 metrov visok, pogojno rečeno „spomenik“ vzdržal naslednjih sto let. Govorili smo z Valentino Palyvoda, ki je tiste čase živela v Kijevu, že več kot 12 let pa z družino biva v Sloveniji. Kako se ona spominja 26. aprila leta 1986, kdaj so izvedeli, kaj se je zgodilo in kakšne so bile ulice Kijeva, ki je od Černobila oddaljen dobrih sto kilometrov. Govori Valentina Palyvoda.
Valentina Palyvoda je pri vsem izpostavila paradoks jedrske nesreče v Černobilu.
Britanski Royal Society v poročilu 'Ljudje in planet' ocenjuje, da bo svetovna populacija do leta 2050 narasla na 9 milijard ljudi. Če se ne želimo spustiti v negativno spiralo ekonomskih in okoljskih težav, moramo sprejeti nekaj težkih odločitev. Biolog John Sulston, nobelov nagrajenec in vodja komiteja, ki je pripravil poročilo, izpostavlja, da je potrebno nasloviti dve pereči problematiki: pretirana potrošnja v razvitem svetu in prevelika rast prebivalstva v nerazvitem. Znanstveniki opozarjajo, da je bil ta odnos doslej izključen iz politične retorike in da v tem pogledu rast prebivalstva ni tako zelo problematična kot njegova neenakost po dohodku. Naslednji veliki izziv, pred katerim je človeška družba, je torej, kako iz absolutne revščine potegniti 1.6 milijarde ljudi, ki se čez dan prebijajo z 1.25 ameriškega dolarja?
Sindikalna stran naj bi na včerajšnjih pogajanjih z vlado o predvidenih rezih v plače javnih uslužbencev predlagala 8-odstotno znižanje plač in odpravo plačnih nesorazmerij. Prvi predlog, torej 7-odstotno znižanje, bi državni blagajni prihranil 80 milijonov, drugi, torej 8-odstotno znižanje 120 milijonov evrov, 10-odstotno znižanje pa nanese 200 milijonov evrov – sicer tudi rez, ki ga je predvidevala vlada. Vladna stran je kot zadnji pogajalski predlog ponudila odpravo obeh četrtin plačnih nesorazmerij, desetodstotno znižanje plač ter 50-odstotno znižanje mase sredstev za regres. Pri tem so poudarili, da je to njihova zadnja ponudba, saj niže bojda ne morejo.