Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
ŽIVEL 2. MAJ - PRAZNIK DELA BREZ DELA ! (853 bralcev)
Sreda, 2. 5. 2012
tomazza



Oba po volji druge dobre Janševe Vlade še zadnjič dela prosta dneva za praznik dela je v domovini brez dela preživelo uradno registrirano 110.859 brezposelnih oseb. Uradna 8,5 odstotna stopnja domače brezposelnosti sicer ni tako rekordna, kot je 10,9 odstotna brezposelnost, ki jo je prvič zabeležilo 17 držav s skupno evro valuto. Skupaj pa je bilo v celotni razširjeni Evropski domovini tudi na praznik dela uradno brez dela 24,8 milijona ljudi.
Oba po volji druge dobre Janševe Vlade še zadnjič dela prosta dneva za praznik dela je v domovini brez dela preživelo uradno registrirano 110.859 brezposelnih oseb. Uradna 8,5 odstotna stopnja domače brezposelnosti sicer ni tako rekordna, kot je 10,9 odstotna brezposelnost, ki jo je prvič zabeležilo 17 držav s skupno evro valuto. Skupaj pa je bilo v celotni razširjeni Evropski domovini tudi na praznik dela uradno brez dela 24,8 milijona ljudi. Kljub temu da se število brezposelnih povečuje, pa bodo tisti, ki delo v Sloveniji zaenkrat še imajo, v imenu varčevalnih načrtov druge dobre Janševe Vlade delali dva dni več kot doslej, saj predlog zakona za uravnoteženje javnih financ predvideva ukinitev 2. januarja in 2. maja kot dela prostih dni.

Kljub temu da novih delovnih mest ni, bi naj dva dodatna dela obvezna dneva ugodno vplivala na večjo produktivnost in manjše stroške proračuna in delodajalcev. Hkrati pa bi uravnotežila tudi domači seznam dela prostih dni, saj praznika dela s prostim delovnim dnevom tudi na današnjega 2. maja ne praznujejo v niti eni sami drugi evropski državi. Republika Slovenija je tako v nečem vendarle nekaj posebnega, evropska delavska realnost v Danski, Irski, Nizozemski in Veliki Britaniji namreč je, da niti sam 1. maj ni dela prost dan. Najbolj vseeno, ali je praznik dela tudi dela prost dan ali ne, pa je v Evropski Uniji na delo čakajočim Grkom in Špancem. Stopnja brezposelnosti v Španiji je 24 odstotna, v Grčiji pa 22 odstotna. V obeh teh mediteranskih državah pa je brez dela tudi več kot polovica mlajših od 25 let.

Kljub temu da je uradno in neuradno brezposelnim prav malo mar za to, kateri dnevi so v posamezni državi dela prosti dnevi, pa se je druga dobra Janševa Vlada namenila enkrat za vselej opraviti s to v oči bijočo domačo posebnostjo, da imajo zaposleni za praznik dela dva dela prosta dneva 1. in 2. maja. Enako bi sicer lahko privarčevali tudi z ukinitvijo katerega dela prostega katoliškega praznika, toda praznična in dela prosta agenda domače rimskokatoliške cerkve je pač varna pod vsako vlado, v kateri sedi tudi Nova Slovenija. Zato je načrtovana ukinitev 2. maja kot dela prostega dneva gotovo tudi nekoliko politično ideološka, na kar so med drugim opozarjali tudi slavnostni govorci na delu čast in oblast izkazujočih proslavah.

Da gre sicer za potekajoči ideološko politični boj v domačem strankarskem prostoru, je sicer sama zase pokazala že politična privatizacija praznovanja Dneva upora proti okupatorju minuli teden na Kongresnem trgu v Ljubljani, ki jo je uprizorila aktualna opozicija s ponovnim ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem na čelu. Toda tudi v tem je domača Republika nekaj posebnega. Drugod po svetu so 1. maj kot dela prost dan izkoristili za množične proteste in ponekod celo divje spopade s policijo, ki pa v Sloveniji na delovnih mestih in med delovnim časom še naprej stavka. Oziroma dela, da se dela, da še bolj dela.

Toda še naprej potekajoči policijski stavki navkljub sta dela prosta 1. in 2. maj minila brez omembe vrednih demonstracij v državi. Uradno brezposelni se sicer v večjem številu za časa uradnih ur redno zbirajo pred okenci Zavodov za zaposlovanje po vsej državi. Z enodnevno opozorilno stavko upehani sindikalisti javnega sektorja se še naprej pogajajo z delodajalcem – državo, poslednjo besedo o tem, ali bo stavkovni dan plačan ali ne, pa bodo tako ali tako očitno imela domača sodišča. Visokoleteče prvomajske besede predsednika republike Danila Turka, da delo in delovni človek je in bo ostal vrednota tudi za naprej, pa niso zvenele prav prepričljivo.

Svojevrsten paradoks dela in delovnega človeka kot vrednote ob tokratnem v Sloveniji nemara pa res poslednjem 2. maju kot dela prostem dnevu je sicer v samem povsem diametralno nasprotnem razumevanju njenega pomena. Delu čast in oblast je odmevalo v pokojni federativni jugoslovanski domovini, od koder je Slovenija kot prva od nekdanjih jugoslovanskih republik v širšo evropsko stvarnost prinesla dejstvo, da lahko delu v čast namenimo tudi dva zaporedna dela prosta dneva. Oblastniki današnjih dni pa zagotavljajo, da bo delo ostalo najpomembnejša vrednota ravno s pomočjo varčevalnih ukrepov druge dobre Janševe koalicije in vlade, toda pri tem ostajajo enako neprepričljivi kot na prvomajskih proslavah razvneti sindikalisti in predstavniki trenutne politične samooklicano leve opozicije.

Da Vlada tudi na praznik dela dela zelo občutljivo in z veliko skrbjo za socialno najbolj šibke, denimo javnosti zagotavlja minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk. Ker beseda ni konj, se je z prvomajsko poslanico oglasil tudi aktualni minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak, ki meni, da 1. maj, praznik dela v vsej svoji zgodovini njegovega praznovanja predstavlja simbol solidarnosti med delavci, in da je prav ta solidarnost na preizkušnji tudi v teh dneh, ko tečejo pogajanja za znižanje plač zaposlenim v javnem sektorju. Na medsebojno solidarnost tudi v času gospodarske krize pa je ob prazniku dela opozoril tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav.

Na glaven zasuk oziroma spremembo v razumevanju dela in delovnega človeka kot vrednote pa je še najbolj prepričljivo brez rdečega nageljna v gumbnici opozoril predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič, ki je prepričan, da v Sloveniji delamo manj kot v drugih državah, saj je na Slovenskem čas odmora za malico del delovnika, medtem ko drugje sploh ni plačan. Tako 2. maj kot dela prosti dan kot tudi med delovnikom plačani čas odmora za malico pa sta v domači socialistični zgodovini priborjeni in dodeljeni delavski pravici. Toda tako to gre. Delavske pravice dandanes izginjajo skupaj z redno zaposlenimi. Agencije za zaposlovanje, samostojno podjetništvo in pogodbena dela 2. maja kot dela prostega dne in med delovnikom plačanega časa odmora za malico namreč že dolgo sploh ne poznajo več. In zato živel 2. maj – praznik dela brez dela, ki ga bodo v prihodnje kot dela prost dan obeleževale zgolj še armade uradno in neuradno brezposelnih po vsej Evropi.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z 2. majem kot praznikom dela zgolj še za tiste brez dela v zobeh poskrbel zgolj uradno brezposelni Tomaž Z.



Komentarji
komentiraj >>