Vprašanje Ljubljanske banke in njenih hrvaških varčevalcev je znova aktualna tema v odnosih med Hrvaško in Slovenijo. Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić je dejala, da bodo o tem kmalu potekali pogovori med obema stranema. Hrvaška vlada je 19. aprila podala soglasje Zagrebški banki in Privredni banki Zagreb za nadaljevanje postopka proti Ljubljanski banki oziroma Novi ljubljanski banki. Šlo naj bi za postopek terjatve denarja, okoli 270 milijonov evrov, ki sta ga ti hrvaški banki izplačali hrvaškim državljanom z deviznimi prihranki v Ljubljanski banki na podlagi jamstva, ki ga je hrvaška država dala varčevalcem po razpadu bivše Jugoslavije. Pusićeva je še zavrnila trditve, da je prejšnja hrvaška vlada sprejela odločitev, da se vprašanje dolga Ljubljanske banke do njenih nekdanjih hrvaških varčevalcev ureja v okviru nasledstva bivše Jugoslavije.

Potem ko je makedonska policija v operaciji „Pošast“ prijela skupino 20ih ljudi, osumljenih povezav z aprilskim umorom petih oseb, štirih mlajših in ene starejše, so oblasti vložile obtožnice proti petim osebam, ki se jih zaradi umorov bremeni terorizma. Od teh petih sta dve v begu, en od ubežnikov pa naj bi bil direktni izvrševalec zločina. Tri osebe so torej osumljene, da so z dvema avtomatskima puškama in pištolo ubili žrtve, ostala dva osumljenca pa naj bi jima pri tem pomagala.

Makedonska ministrica za notranje zadeve Gordana Jankulovska na novinarski konferenci ni želela odgovarjati na vprašanja o etničnem poreklu prijetih, niti ni komentirala dejstva, da je policija ob aretacijah v hišah osumljencev našla simbole Osvobodilne vojske Kosova. Aretirani so sicer pripadniki radikalne islamistične skupine iz Skopja, večina pa jih ima makedonsko državljanstvo. Nekateri od aretiranih so se po podatkih makedonskega notranjega ministrstva v Pakistanu in Afganistanu borili proti NATU, policija pa je v okviru operacije Pošast našla večje količine orožja, streliva, uniform in propagandnega materiala Osvobodilne vojske Kosova.

Izraelska vojska je končala preiskavo o smrti 21ih palestinskih civilistov, članov iste družine Samouni v Gazi leta 2009 v okviru vojaške operacije Cast Lead. Vojska je pričakovano sporočila, da ni našla krivca za takratno bombardiranje, da ni šlo za vojni zločin in da civilisti niso bili namenoma streljani. 4. januarja 2009 je izraelska vojska po takratnih navedbah prič približno stotim civilistom ukazala, naj se umaknejo v hišo, kjer bodo na varnem, naslednji dan pa so izraelska vojaška letala hišo bombardirala in pri tem ubila 21 ljudi, od tega 9 otrok in žensk. Vojska poleg tega kljub pozivom humanitarnih organizacij ni dovolila evakuacije ranjenih, ki so bili dva dni ujeti v ruševinah, po njihovem umiku pa je vojska hišo s trupli vred popolnoma uničila.