Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
OFF - KAJ JE POKONČALO LENINA? (788 bralcev)
Petek, 4. 5. 2012
Gregor K.



… spodnji dom argentinskega parlamenta potrdil nacionalizacijo naftne industrije …
… vse več tožb proti brutalnim ameriškim policistom …
… na britanskih lokalnih volitvah poraz konservativcev …
… umik sprememb normativov in standardov v šolstvu v zameno za dogovor o ostalih ukrepih in umik referendumskih groženj …

OFF NAPOVEDNIK

O zgodovinskih dogodkih in pomembnih trenutkih je vedno več interpretacij. Pogosto tudi o tem, na kakšen način ali iz katerega razloga je umrla kakšna historično pomembna oseba. Na medicinski fakulteti univerze v Marylandu v Združenih državah Amerike tako vsako leto organizirajo konferenco, na kateri preiskujejo vzroke smrti slavnih ljudi. Letošnja je osredotočena na smrt nekdanjega sovjetskega voditelja Vladimirja Iliča Lenina.

Dolgo se je govorilo o tem, da naj bi Lenin umrl zaradi sifilisa, toda nekateri strokovnjaki so takšne domneve že zavrnili. Med glavnimi možnimi vzroki so se tako znašli stres, zgodovina zdravstvenih težav njegove družine in morda celo zastrupitev. Lenin je umrl pri 53 letih, pred smrtjo leta 1924 pa je doživel več kapi, za katere vzroki niso bili znani.

Teorija, ki se nagiba, da je bila usodna kap posledica nenehnega stresa, podpira svoje hipoteze z dejstvom, da je bil obkrožen z ljudmi, ki so ga hoteli usmrtiti. Stalen stres pa bi lahko razumeli tudi skozi naslednji vic:

Marxa, Engelsa in Lenina so vprašali: "Koga imate raje: ženo ali ljubico?"

V teh rečeh konzervativni Marx po pričakovanju pove: "Ženo."

Bolj radoživi Engels reče: "Ljubico!"

Lenin pa proti pričakovanjem izjavi: "Hočem imeti obe, ženo in ljubico!"

Ko ga vprašajo, zakaj, odgovori:

"Zato, da ženi lahko rečem, da grem k ljubici, ljubici pa lahko rečem da moram k ženi. Nato pa si poiščem samoten kraj in se učim, učim in učim."

OFF PROGRAM

Spodnji dom argentinskega parlamenta je potrdil prevzem dela delnic španske naftne korporacije Repsol s strani argentinskega državnega podjetja YPF. Tamkajšnja predsednica Cristina Fernandez de Kirchner se je za takšen korak odločila, po njenih besedah, zato, ker je državna samozadostnost z energenti nacionalna prioriteta, pri čemer pa morajo sodelovati tudi privatna podjetja. O nacionalizaciji španskega privatnega podjetja za distribucijo električne energije resno razmišljajo tudi v Boliviji. Ker gre očitno za določen trend, smo ekonomista Jožeta Mencingerja vprašali, kako on gleda na tovrstna razlastninjenja:



S strani Evropske komisije so že priletele težke besede in grožnje o povračilnih ukrepih. Tudi znotraj Svetovne trgovinske organizacije se pogovarjajo o sankcijah proti Argentini. Kaj meni Mencinger o tovrstnih ukrepih:



Potem ko je kitajski oporečnik Chen Guangcheng pred dnevi pobegnil iz hišnega pripora in se nato zatekel na ameriško ambasado v Pekingu, pri čemer je zaprosil za azil, ki mu ni bil odobren, so kitajske oblasti sporočile, da se slepi disident lahko po ustaljenem postopku prijavi za študij v tujini. Chen je pred tem telefoniral na Ameriški kongres in zaprosil za pomoč pri zapustitvi države skupaj s svojo družino. Eden osrednjih kitajskih časopisov je ob dogajanju obtožil Chena, da služi kot sredstvo ameriškega rušenja vladavine Komunistične partije. Ob tem je časopis ameriškega ambasadorja na Kitajskem Garyja Locka okarakteriziral kot backpackerja, ki pljucka Starbucksovo kavo. Chen, ki je v svetu znan po tem, da je razkril kršitve človekovih pravic v okviru kitajske politike enega otroka, je bil v hišnem zaporu od septembra 2010, potem ko so ga po štirih letih izpustili iz zapora.


Nekaj članov sveta mesta New York in množica aktivistov gibanja Occupy Wall Street so sprožili pravni postopek proti policijskim silam, ki so brutalno obračunavale s protestniki po celotnih Združenih državah Amerike. Podobne tožbe so bile sicer v preteklih dneh vložene tudi po drugih mestih v Združenih državah. Namnožile pa so se po tem, ko so policisti nasilno obračunavali s protestniki, ki so se množično zbirali za prvi maj. Gibanje Occupy je demonstracije pred tremi dnevi proglasilo za prvo vsedržavno stavko v ameriški zgodovini, vendar je bila udeležba manjša, kot so sprva napovedovali.

Nihče pa ni napovedoval tako hudega poraza konzervativne stranke in liberalnih demokratov na britanskih lokalnih volitvah. Po prvih rezultatih volitev, ki so potekale včeraj, je opozicijska laburistična stranka prevzela oblast v več kot 20 občinskih svetih, med drugim v Birminghamu, drugem največjem mestu v državi, v Liverpoolu in Cardiffu. Po poročanju BBC-ja so laburisti na nacionalni ravni prejeli 39 odstotkov glasov, kar je za tri odstotke več kot lani. Konservativci so z 31 odstotki izgubili 11 občinskih svetov. Rezultati liberalnih demokratov naj bi bili najslabši v zgodovini stranke. Evroskeptična Neodvisna stranka Združenega kraljestva, ki se zavzema za izstop Velike Britanije iz Evropske komisije, je na volitvah zabeležila svoj najboljši rezultat doslej. V mestih, kjer so predstavili svoje kandidate, so namreč prejeli skoraj 13 odstotkov glasov. Rezultati iz Škotske in Londona bodo znani proti večeru.

V Srbiji bodo v nedeljo predsedniške, parlamentarne in lokalne volitve, poleg tega pa še pokrajinske volitve v Vojvodini. Za sedeže v 250-članski srbski skupščini se poteguje 18 volilnih list, skupaj pa več kot 3000 kandidatov. Glavni tekmici za zmago sta koalicija doslej vladajoče Demokratske stranke predsednika Borisa Tadića in Srbska napredna stranka nacionalista Tomislava Nikolića. Kako je potekala predvolilna kampanja, smo povprašali novinarja srbskega časnika Politika Dragana Bujoševića:



Dva dni pred splošnimi volitvami v Srbiji je bila po poročanju srbskega radia in televizije B92 na jugu Srbije, v Bujanovcu in vaseh Veliki Trnovac in Breznica, izvršena akcija, s katero so iskali osumljene vojnih zločinov nad Srbi. Izvršenih je bilo najmanj osem racij, pri čemer je bilo prijetih šest oseb. V akciji je bil ranjen eden od pripadnikov posebne policijske enote. Bujoševića smo vprašali, ali je omenjena akcija morda del predvolilne kampanje:



Predsednik Romske stranke Srđan Šajn pa trdi, da so ga napadli pripadniki Demokratske stranke. Romska stranka sicer sodeluje pri predvolilni opozicijski koaliciji „Premaknimo Srbijo“, trdi pa, da vladne stranke izsiljujejo romsko volilno telo, podkupujejo in grozijo z umikom socialnih pravic v primeru, da ne bodo glasovali za njih. Kaj o obtožbah meni Bujošević:



Po besedah ministra za delo, družino in socialne zadeve Andreja Vizjaka je vladna stran na današnjih zadnjih pogajanjih s koordinacijo stavkovnih odborov javnega sektorja pristala na umik predlaganih sprememb glede standardov in normativov v šolstvu iz zakona za uravnoteženje javnih financ, če bi s tem dosegli dogovor o ostalih ukrepih in preprečili referendum o zakonu. Ob tem je dodal, da je glede omenjene teme še najmanj konsenza. Stališča pa da so zbližana glede plač javnih uslužbencev, glede posegov v družinsko politiko pa naj bi jim uspelo približati predloge. Minister Žiga Turk pa je povedal, da so se o standardih in normativih v šolstvu pripravljeni pogajati posebej, toda tudi o tem se je treba dogovoriti hitro in ne izgubljati časa.

Sindikati so po besedah vodje koordinacije stavkovnih odborov Branimirja Štruklja zavrnili današnji vladni predlog. Kljub vsemu pa so se dogovorili, da bo vlada do 15. ure pripravila pisni predlog, ki ga bo koordinacija stavkovnih odborov obravnavala na sestanku pol ure kasneje in se do njega uradno opredelila. Je pa bila vlada glede zadnjega predloga po Štrukljevih besedah zelo skrivnostna. Tako ne vedo, ali bo le zapisala vse približevalne predloge ali pa bo ponudila tudi kaj novega. Štrukelj je v izjavi medijem še pojasnil, da so sindikati ponovili svoj zadnji predlog glede plač, to pa je osemodstotno znižanje, hkratna odprava plačnih nesorazmerij in ohranitev regresa na lanskoletni ravni.

Koalicija se bo glede dopolnil k zakonu za uravnoteženje javnih financ odločila v nedeljo na srečanju vlade s poslanci koalicije. V ponedeljek se sicer izteče rok za vložitev dopolnil k predlogu zakona za uravnoteženje javnih financ, ko bodo predlog obravnavali tudi člani odbora državnega zbora za finance. Predvidoma v četrtek pa ga bo na izredni seji obravnaval še državni zbor.



Komentarji
komentiraj >>