ob 7:05

Pregled dogajanja začenjamo z novico o dokončni usklajenosti koalicije glede zakona za uravnoteženje javnih financ in rebalansa proračuna, vsaj po zagotovilih premierja Janeza Janše. Do dogovora je prišlo na včerajšnjem sestanku Janše s predstavniki koalicijskih strank, v skladu z njim pa bodo poslanke in poslanci glasovali na sejah delovnih teles in na plenarni parlamentarni seji. Vlada je predlog rebalansa proračuna poslala v obravnavo v Državni zbor sicer že pred mesecem dni, medtem pa se je in se še relativno neuspešno pogaja s sindikati o varčevalnih ukrepih, ki so del zakona o uravnoteženju javnih financ. Sindikati so sicer v soboto vladi dali nov predlog, ki sicer še ni obelodanjen, formalni rok za vlaganje dopolnil k zakonu pa se izteče na današnji seji parlamentarnega odbora za finance.

Na francoskih predsedniških volitvah je včeraj zmago okusil kandidat socialistov Francois Holland in sicer s približno 53imi odstotki glasov. Udeležba je bila visoka, več kot 80 odstotna. Sarkozy tako po enem mandatu končuje svoje predsednikovanje, francoska levica pa bo po 17ih letih znova uživala v udobju Elizejske palače. Oba kandidata sta sicer poudarjala uravnoteženje javnih financ, a nekatere razlike naj bi vseeno obstajale. Sarkozy je tako načrtoval dvig davka na dodano vrednost, Holland pa je obljubljal višjo obdavčitev bogatih, zavzema pa se tudi za revizijo evropskega fiskalnega pakta.

Ta je po mnenju socialista premalo naravnan v rast in solidarnost in preveč v varčevanje, njegova stališča pa so razburila nemško politično vodstvo. A Holland se zaveda pomena, ki ga Nemčija predstavlja za evropsko gospodarstvo. Morebitni francoski premier, socialist Jean-Marc Ayrault je to francosko sosedo označil za ključ do okrevanja Evrope. Sarkozy je poraz že priznal in javnosti sporočil, da na junijskih parlamentarnih volitvah ne bo vodil svoje stranke Unija za ljudsko gibanje.

Volilo se je tudi v Srbiji in to trojno. Potekale so namreč tako predsedniške kot parlamentarne in lokalne volitve. V prvem britoffu se bomo osredotočili na izide predsedniških volitev. V drugi krog sta se uvrstila sedanji predsednik Boris Tadić iz Demokratske stranke in Tomislav Nikolić, nekdanji radikal, sedaj pa iz Srbske napredne stranke. Tretji po številu prejetih glasov je notranji minister Ivica Dačić, sledijo pa Vojislav Koštunica, Zoran Stanković, Čedomir Jovanović in žena Vojislava Šešelja, Jadranka Šešelj. Ob podpori Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi so predsedniške in parlamentarne volitve potekale tudi na Kosovu. Drugi krog predsedniških volitev bo 20. maja.

ob 8:05

Tudi drugi današnji britoff je volilno obarvan. Predčasni volilni obredi so se izvajali tudi v Grčiji. Zmagala je konservativna Nova Demokracija, ki je prejela 19,6 odstotka glasov in zabeležila precejšen upad podpore. Tako sedanja zmagovalka kot doslej najmočnejša stranka Pasok sta izgubili po več kot 30 odstotkov glasov glede na prejšnje volitve. Razlog za širše zavračanje teh strank je njuno zagovarjanje v grški javnosti tako osovraženih varčevalnih ukrepov. Kot drugo uvrščena je leva stranka Siriza, ki tem ukrepov nasprotuje, v parlament pa se je s slabimi 7imi odstotki prebila tudi neonacistična stranka Zlata zora, ki je izkoristila široko nezadovoljstvo za vsiljevanje svoje protipriseljenske agende. Če parlamentarne stranke ne bodo uspele sestaviti koalicije, bodo sledile nove volitve.

Volilo se je tudi v Armeniji. Glede na projekcije je zmagala vladajoča Republikanska stranka predsednika Serža Sarkisjana, ki je prejela 45 odstotkov glasov in tako za 10 odstotkov izboljšala svoje prejšnji rezultat. Na drugem mestu je stranka Uspešna Armenija, ki jo vodi tajkun in nekdanji prvak v rokoborbi Gagik Carukjan, z 28,8 odstotki glasov. V 131-članski parlament naj bi se uvrstilo najmanj pet strank. Armenija ima zelo šibko gospodarstvo, pestijo pa jo tudi nerešeni mejni spori s Turčijo in Azerbajdžanom.

Volilni val bo pljusknil tudi v Izrael. Premier Benjamin Netanjahu je uradno napovedal predčasne parlamentarne volitve, vendar datuma njihove izvedbe ni sporočil. Kot možen datum se omenja 4. september. Razlog za predčasne volitve naj bi bila Netanjahujeva želja po krepitvi svojega položaja pred ameriškimi predsedniškimi volitvami in uvedbo ostrih varčevalnih ukrepov, ki naj bi v Izraeli sledili proti koncu leta. Redne volitve bi bile sicer šele oktobra naslednje leto.

ob 9:05

Ameriška zunanja ministrica Hillary Clinton je med obiskom Indije to državo pozvala, naj naredi več, da zmanjša nabavo iranske nafte. Clintonova je Indijo sicer pohvalila, da se trudi, a očitno to ni dovolj. Združene države namreč silijo države po svetu, naj prekinejo poslovanje z Iranom, na katerega tako pritiskajo, ker razvija lasten jedrski program. Konec junija naj bi se uveljavile nove sankcije proti Iranu, po katerih bodo na ameriškem udaru banke v državah, ki ne bodo prenehale z uvozom iranske nafte. Clintonova je izpostavila, da lahko Indija kupuje nafto tudi drugje, omenila pa je ameriško zaveznico Savdsko Arabijo. V okviru azijske turneje je Clintonova poleg Indije obiskala še Kitajsko in Bangladeš.

Na srbskih parlamentarnih volitvah je po prvih ocenah največ glasov prejela koalicija Poženimo Srbijo, ki jo vodi Srbska napredna stranka. Od 250-sedežev si jih je zagotovila 73. Lista „Izbira za boljše življenje - Boris Tadić", ki jo vodi Demokratska stranka, je na drugem mestu z 68imi mandati, tretja je koalicija socialistov, upokojencev in Enotne Srbije s 44imi sedeži. Te ocene še ne vključujejo rezultatov s Kosova. Srbski analitiki sicer menijo, da bo relativno kmalu sestavljena vlada, podobna tej, ki je bila na oblasti do volitev.

Gibanje 15. oktober poziva na shod pred zgradbo RTV Slovenija ob 19. uri. Gibanje poziva k solidarnosti s tam zaposlenimi in delujočimi, ki so podvrženi tako pritiskom politike kot prekerizacije, shod pa bo namenjen izražanju nasprotovanja varčevalnim ukrepom. Gibanje opozarja na nevzdržnost politike prenehanja sklepanja pogodb v javnem sektorju, ki se razteza od kulture do medijev in univerze. Namen vladnih ukrepov je po mnenju gibanja 15o zmanjšati kvaliteto javnih storitev in podvreči kulturno in medijsko produkcijo, znanje in izobraževanje, zdravje in socialno varnost državi in trgu. Ob 19ih pred zgradbo RTV-ja, torej. Z lonci in kuhalnicami.

ob 10:05

Kljub nasilju na ulicah sirskih mest so se v Siriji začele parlamentarne volitve. Opozicija je sicer pozvala k bojkotu volitev, ustanovila pa je tudi lasten parlament v senci. Po njenem mnenju sprememb namreč ni za pričakovati, saj naj bi zopet zmagala Nacionalna napredna fronta, koalicija pod vodstvom stranke Baas predsednika Bašarja al Asada. Parlamentarne volitve naj bi bile v Siriji že septembra lani, a jih je al Asad preložil, da bi lahko izvedel reforme, tudi sprejetje nove ustave. Zelo nizko udeležbo pričakujejo v mestih Homs, Hama, Idlib, Dara in Dair as Saur.

Policija v Gazi je v nedeljo prepovedala koncerte v javnosti in uporabo zvočnikov na ulicah do konca izpitnega obdobja v srednjih šolah v juliju. Gre za maturo, ki jo opravljajo tako dijaki v Gazi kot Zahodnem bregu. Predstavnik policije je dejal, da je namen prepovedi vzpostaviti primerno vzdušje za dijake srednjih šol. Ali se prepoved nanaša tudi igranje glasbe ob porokah, ni jasno.

Izraelsko Združenje gojilcev zelenjave razmišlja o uvozu paradižnikov iz Gaze, ki je sicer že pet let pod izraelsko blokado. Razlog za to dejanje pa ni skrb za palestinsko gospodarstvo, temveč drastičen dvig cen paradižnika v Izraelu. V zadnjih dveh tednih so se cene namreč skoraj podvojile. Uvoz palestinskih izdelkov v Izrael nadzira izraelska vojska. Izraelske oblasti so februarja sicer prvič po uvedbi blokade dovolile izvoz paradižnikov iz Gaze v Jordanijo.

Nadaljujejo se pogajanja med vlado in sindikati glede varčevalnih ukrepov. Vodja koordinacije stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je dejal, da bi lahko sindikati pri posameznih elementih nekoliko popustili. Očitno pa ne bo umika sindikalne zahteve po umiku standardov in normativov iz predloga zakona za uravnoteženje javnih financ. Glede plač so po besedah vladne pogajalke za plače Lidije Apohal Vučkovič s sindikati zelo blizu. V primeru, da do dogovora med vlado in sindikati pred sprejetjem zakona ne bo prišlo, grozijo sindikati z referendumom in morebitno zaostritvijo stavke.