Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
POST-ROJSTNODNEVNI OFF (984 bralcev)
Četrtek, 10. 5. 2012
Matej Š.



OFF NAPOVEDNIK

Zavod Mediteranum v sodelovanju z Inštitutom za dediščino Sredozemlja Univerze na Primorskem redno pripravlja okrogle mize o kočljivih problemih lokalnega okolja. Na današnji dan prirejajo srečanje strokovnjakov in lokalnega prebivalstva, ki se glasi „Kam so šla vsa drevesa? Piranski prostor in naravna dediščina“. O vsebini in nameri dogodka nam bo več povedal organizator dogodka Sloboda Simič – Sime:



Vi pa berete še vedno rojstnodnevno razpoloženi Off Program Radia Študent!

OFF PROGRAM

Ameriški predsednik Barack Obama se je še enkrat vpisal v zgodovino, tokrat kot prvi aktualni predsednik svoje države, ki se je zavzel za možnost istospolnih porok. Potem ko sta v zadnjih dneh dva člana njegovega kabineta, podpredsednik Joe Biden in sekretar za šolstvo Arne Duncan, v javnosti že nakazala premik v politiki v prid istospolnim skupnostim, je bil Obama v intervjuju za televizijsko postajo ABC tako rekoč postavljen pred zid. Na omenjena dva nastopa so se iz njegovega kabineta namreč v začetku odzvali zelo zadržano in niso hoteli potrditi sprememb v uradni politiki do istospolnih porok.

Tudi sicer Obama v svoji javni podpori istospolnim porokam ni deloval povsem prepričljivo. Med drugim je dejal, da je njegov pogled na to vprašanje „dozorel“ tudi v diskusijah s člani njegove družine. To bi nekdo lahko razumel tudi, kot da zanj enake pravice za vse niso povsem samoumevne. To zagotovo velja za skoraj polovico Američanov, ki po zadnjih anketah nasprotujejo istospolnim porokam. Slednje je kmalu po Obamovi najavi nagovoril njegov protikandidat na letošnjih predsedniških volitvah Mit Romney, ki je ponovil, da bo sam še naprej nasprotoval pravici do porok za istospolne. Vse skupaj pa nam tako daje slutiti, da se bo predsedniška kampanja v Ameriki tokrat ponovno vodila na terenu dobrih starih ideoloških delitev.

Ta teden zaprisegli ruski predsednik Vladimir Putin je odpovedal svojo udeležbo na srečanju G8, ki ga bodo konec prihodnjega tedna v Camp Davidu gostile Združene države Amerike. Namesto njega bo na srečanju sodeloval dosedanji predsednik in aktualni premier Dmitrij Medvedjev. Putin je kot razlog svoje neudeležbe navedel zasedenost z organiziranjem svojega novega kabineta, s kolegom Obamo pa naj bi se sestala ob robu konference G20, ki bo junija v Mehiki. O Putinovi začasni košarici Obami se sicer že špekulira kot o ogorčenem odgovoru na kritike State Deprtmenta glede obračunavanja ruskih represivnih organov s protestniki na dan Putinove inavguracije.


Sirsko prestolnico Damask sta pretresli dve močni eksploziji v predelu mesta, v katerem ima sedež vladna obveščevalna agencija. Po poročilih državne televizije je pri tem življenje izgubilo vsaj 40 ljudi, ranjenih pa naj bi jih bilo okoli 170. Zrušil naj bi se tudi zunanji del poslopja agencije, a je osrednji del ostal nedotaknjen. Prizorišče eksplozij si je ogledal tudi major Robert Mood, ki je vodja opazovalne misije Združenih narodov v Siriji. Učinek slednje na potencialno zmanjšanje nasilja v državi je precej pičel, tako tudi major Mood na prizorišču današnjega napada ni zmogel več kot nekaj besed obsodbe nasilja, ki povzroča trpljenje ljudem.

Začetek tridnevne stavke v Boliviji je obeležil množični protestni pohod delavcev po prestolnici La Pazu, ki se je sprevrgel v nasilje in obračunavanje s policijo. Stavka je bila organizirana v znak solidarnosti z zdravstvenimi delavci, ki so že dalj časa v sporu z vlado, ki jim namerava podaljšati delovni čas brez ustreznega finančnega nadomestila. Vrhunec incidentov med protestom naj bi se zgodil, ko so rudarji začeli uporabljati dinamit. Policija je s solzivcem preprečila protestnikom dostop do predsedniške palače. Predsednik Evo Morales je prejšnji teden sicer že napovedal umik spornih predlogov, a očitno ni v celoti prepričal sindikatov.

Voditelj levosredinske stranke Pasok, dosedanje glavne vladne stranke v Grčiji, nekdanji finančni minister Evangelos Venizelos, bo tretji, ki bo po nedeljskih parlamentarnih volitvah poskušal sestaviti vlado v tej prezadolženi državi. Stranka Pasok je bila sicer med večjimi poraženci nedeljskih volitev, a dva predhodna neuspešna poskusa oblikovanja vladne koalicije ji očitno dajeta novo priložnost. Na obzorju je tako ponovno nova/stara koalicija med Pasokom in desnosredinsko Novo demokracijo - obe stranki napovedujeta nadaljevanje izpolnjevanja grških obveznosti do mednarodnih finančnih institucij. Nasprotniki ostrih varčevalnih ukrepov so zapravili svojo priložnost, saj voditelju levičarskega bloka Syriza, Alexisu Tsiprasu, ni uspelo sestaviti koalicije, ki bi se enotno uprla pogojem Mednarodnega denarnega sklada in Evropske unije. Mednarodne finančne institucije in zagovorniki varčevalnih ukrepov iz Evropske unije imajo tako po pretresu nedeljskih volitev končno nekaj razlogov za zadovoljstvo.


Pred poslanci Državnega zbora se je končno znašla vroča tema rebalansa proračuna za letošnje leto in predloga zakona za uravnoteženje javnih financ. Po projekcijah in napovedih naj bi se večinska koalicija složno postavila v bran vladnim varčevalnim ukrepom, medtem ko jim opozicija nasprotuje. Socialni demokrati opozarjajo na možnost tako imenovanega izgubljenega desetletja, medtem ko v Pozitivni Sloveniji nasprotujejo uničevanju socialne države.

O škodljivih učinkih varčevalnih ukrepov že dalj časa opozarjajo tudi aktivisti gibanja 15o, ki so za deveto jutranjo uro napovedovali celo blokado Državnega zbora. Tovrstno izražanje nestrinjanja jim je preprečila policija, po krajšem prerivanju pa 15o nadaljuje svoj upor na verbalnem nivoju na ploščadi pred parlamentom. Ob boku tej manifestaciji pa predstavniki Univerze v Ljubljani, med njimi študentje in nekaj profesorjev, pred parlamentom ponovno prebirajo Cankarjeve Hlapce.

Sicer pa je vlada v okviru prizadevanj za sprejetje varčevalnih ukrepov dosegla razmeroma odmeven uspeh s tem, da ji je uspelo podpisati sporazum s 14 od 21 sindikatov, poleg tega pa je 20 od 33 sindikatov podpisalo tudi dogovor o znižanju plač in drugih varčevalnih ukrepih. Stavka večine sindikatov je tako končana in bo po sporazumu tudi plačana, vlada pa se je s tem vsaj začasno ubranila groženj z referendumom. Vsaj začasno pa zato, ker med drugimi k sporazumu niso pristopili oba policijska sindikata in sindikat uslužbencev ministrstva za obrambo, ki vztrajajo pri stavki. Razloge za odklonilen odnos do zadnjega vladnega predloga nam je predstavil izvršni sekretar za informiranje sindikata ministrstva za obrambo Marjan Lah:



Ob deseti uri se je v Murski Soboti začela okrogla miza z naslovom Revščina in socialni transferji v Pomurju, ki sta jo pripravila Romano Kher - Romska hiša in Združenje Forum romskih svetnikov Slovenije. Na njej so med drugim sodelovali generalni direktor direktorata za socialne zadeve na Ministrstvu za delo Davor Dominkuš, zbrane pa je nagovoril tudi župan Murske Sobote Anton Štihec. Več o problematiki revščine in socialnih transferjev v Pomurju v povezavi z romsko populacijo nam je povedal predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc:



Off sta pripravila Matej Šebenik in njegov soimenjak Jankovič.



Komentarji
komentiraj >>