OFF NAPOVEDNIK
Pred nami je festiven vikend. Težko bi izbrskali junaka brez razloga za slavje. Zakaj?? Pa poglejmo. Milijone zaljubljencev, bližnjih prijateljev, staršev ali pa promiskuitetnih neznancev bo dvodnevno brezdelje preživelo v znamenju srca. Tone čokolade, po obsegu za par svetih pisem ljubezenskih verzov, seksi intimnega perila toliko, da bi z njim prekrili ducate žogobrcarskih zelenic, in hrane na romantičnih večernih obedih, da bi nafutrali vsaj dva manj srečna kontinenta. Je pa na drugi strani lepo, če se troši. In lepo je, da nam prodajni ceh ostalih 364 dni v letu daje izgovore v izogib izražanju naklonjenosti svojim bližnjim. »Troši se jednom, ali troši se široko!!!«
Praznujete tudi vsi, ki ste v mladosti žepe svojih rodnih staršev praznili z željami po neskončnih kolekcijah oblek, modnih dodatkov, prevoznih sredstev in pohištvenih elementov, namenjenih dobremu počutju najbolj znane igrače na planetu. Praznuje se 45 let, odkar je kalifornijski Mattel predstavil prvo Barbie. In postala je šablona, po kateri se dobre bejbe ločijo od tistih, ki si morajo lase beliti, si nad straniščno školjko potiskati prst v grlo ali pa telo polniti s silikonom.
OFF PROGRAM
V podalpju se dušimo pod plazom referendumov, ki našo politično kasto, posledično pa ves narod, deklarirajo kot nestrpen in ne pregovorno varčen. Bilo pa bi lepo, če bi v duhu globalne integracije komu predstavljali učni zgled. Pa nam niti tu ne uspava. Venezuelska volilna komisija bo referendum o odstavitvi predsednika Huga Chaveza prestavila zaradi poneverjenih podpisov. Konkretneje, podpisi so pravi, vprašljivo naj bi bilo to, da so spremljajoče osebne podatke zapisovali kar zbiralci avtogramov.
Jih vsaj ni zbirala kopica simpatičnih obritoglavcev, kot se je ob neki priložnosti zgodilo v primeru tukajšnje referendumske nabirke o džamiji.
V Iranu problemov s plasiranjem džamij nimajo. Imajo pa tako imenovani »svet varuhov«, ki, obratno kot pri nas, skrbi, da sta država in religija kar najbolj povezani. Potem ko je taisti svet dvema tisočema reformističnih kandidatov prepovedal udeležbo na bližajočih se volitvah, je svoje obrvi in glas privzdignila Evropa. V odgovor je zato glavni iranski verski voditelj ajatola Ali Hamenei Evropi zabrusil, naj svojega brezbožnega nosu ne vtika v iranski volilni proces.
Podobno je v sosednjem Iraku, ki si z Iranom ne deli le mesta na Bushevi osi zla. Tudi tam je v teku vmešavanje v volilni postopek. Med iraškimi voditelji se oblikuje konsenz, da bi bilo najbolje opustiti ameriški predlog za oblikovanje nove iraške vlade. Namesto tega naj bi se še letos izpeljale parlamentarne volitve.
Sicer pa je južnokorejski parlament odobril napotitev treh tisočev soldatov v Irak. Južna Koreja bo tako po številčnosti, za Američani in Britanci, tretja sila v koaliciji dobre volje.
Dobre volje prav gotovo ni mlajši Bush. Bi bili vi, če bi morali na valentinovo svoji ženi, iniciatorki opismenjevalnega projekta za otroke, pojasnjevati, da bodo sredstva zanj znatno zmanjšana? Pa še Johna Kerryja bi po zadnji raziskavi volilo več ameriških volivcev. Podpora Bushu je na najnižji točki od njegove izvolitve, prav tako pa tudi podpora vojni v Iraku, ki je prvič zdrsnila pod petdest odstotkov. Edina dobra novica je, da bo komisija za preiskovanje obveščevalnih podatkov, na podlagi katerih je bil okupiran Irak, in ki jo je Bush le stežka imenoval, svoje poročilo oddala po volitvah - v prvi polovici leta 2005.
16-ega februarja, leta gospodovega 1989, je bila na prizorišču takratne soc-republike Slovenije ustanovljena Socialdemokratska zveza Slovenije, potomka Socialdemokratske stranke, katere član je bil tudi Ivan Cankar. Sodelovala je v Demosu, leta 1992 je ta razpadel, na tretjem kongresu stranke leta 93 pa je prestol predsednika stranke zajahal legendarni Janez Janša. Rad ima planinarjenje, golf in referendume, ne prenese pa kontinuitete.
Leta 2003 se stranka preimenuje. »Slovenska demokracija« je pač ime, ki bolj pritiče njihovemu programu, ki ni tipično socialdemokratski, na kar kaže dejstvo, da jih Zveza evropskih soc-demokratskih strank noče v svojo sredino. Jih pa z veseljem v pridruženo članstvo sprejme Klub evropskih ljudskih strank. O 15-letni zgodbi o uspehu smo se pogovarjali z enim najzaslužnejših slavljencev, doktorjem Miho Brejcem:
//////////////////////////////////////////////////////////////
Ob okroglem jubileju se čestitkam pridružuje tudi aktualno-politična redakcija tega radija. Na slovenski politični sceni jim ni enakega, in tega smo prav posebej veseli.
Komentarji
komentiraj >>