Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Zadnje predpristopno spričevalo Unije Sloveniji (3471 bralcev)
Sreda, 18. 2. 2004
tomazza



Domača politična kasta, ki se ji bodo s 1. majem dokončno uresničile mokre evropske sanje, si bo po letošnjem zadnjem poročilu o pripravljenosti desetih držav pristopnic na vstop v Evropsko unijo, o katerem to popoldne teče razprava na Odboru za zunanje zadeve v Evropskem parlamentu, naposled le lahko oddahnila. V prihodnje bomo namreč evropskih kritik deležni kot sicer ne povsem polnopravna pa vendar članica Evropske unije. Kljub temu, da se bo izpolnila tudi želja kmalu najbolje plačanega domačega evrokrata Janeza Potočnika, ki bo za obdobje od 1. maja do 31. oktobra dodeljen evropskemu komisarju za širitev Guenterju Verheugnu, pa bo Slovenija tudi tokrat deležna kar nekaj evropskih opominov. Vse kaže, da bo glavna graja evroposlancev tudi tokrat nedoločena slovenska ter po vstopu tudi evropska meja s Hrvaško.

Kljub temu, da na včerajšnjem obisku visokega predstavnika Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko, Javierja Solane, v Zagrebu med obilico diplomatskih fraz ni bilo govora ne o nedoločenosti bodoče evropske meje in ne o hrvaški enostranski razglasitvi ekološke in ribiške cone v Jadranu, pa bo ta zavzela osrednje mesto v zadnjem evroposlanskem spričevalu Sloveniji. V imenu Hrvaške, ki še vedno čaka na odgovor Evropske komisije na svojo prošnjo za članstvo v povezavi, so Solano po ramenih trepljali premier Ivo Sanader, zunanji minister Miomil Žužul, ki je še pred dnevi v Avstriji prijavil, kako zelo dobri da so medsosedski odnosi med državama, predsednik Stipe Mesić in še predsednik sabora Vladimir Šeks. Da ne bi kvaril konstruktivnega ozračja, je Solana sicer povedal, da pa je prepričan, da projekt združene Evrope ne more biti zaključen brez Hrvaške in drugih držav jugovzhodne Evrope. Toda hkrati je jasno dodal, da ne more reči, da bo to že jutri ali pojutrišnjem.

Po današnji razpravi o zadnjem poročilu o pripravljenosti Slovenije na vstop v Unijo bodo člani odbora za zunanje zadeve v evropskem parlamentu jutri glasovali o amandmajih, dokončna potrditev zadnjega evroposlanskega spričevala državam pristopnicam pa bo na vrsti v marcu. Za današnji slab dan še včeraj v evropskem duhu dobro razpoloženih hrvaških politikov pa ni kriva zgolj novica o bodoči dodelitvi Janeza Potočnika v komisariat za širitev Guenterja Verheugena, nad katero sta oba že izrazila zadovoljstvo, pač pa tudi napovedana amandmaja k zadnjemu evropskemu spričevalu Slovenije.

Tako poročevalec odbora za Slovenijo Demetrio Volčič kot tudi očitno ne tako marginalna poslanska skupina liberalcev v evropskem parlamentu, kot nam jo je minule dni v predvolilnem duhu poskušala predstavljati domača opozicija, sta namreč pripravila amandmaja, ki kot glavni problem domovine na mednarodni ravni izpostavljata prav nerešeno mejno vprašanje s Hrvaško in hrvaško razglasitev ekološke in ribiške cone v Jadranu. Do slednje je namreč prišlo brez poskusa multilateralnega dogovora med jadranskimi državami, ki ga je nenazadnje že in ga bo očitno tudi v prihodnje terjala Evropska komisija. Prav za to bo v prehodnem obdobju od 1. maja do 31. oktobra, ko se izteče mandat komisarski ekipi Romana Prodija, nemara zadolžena prva domača politična zgodba evropskega uspeha Janez Potočnik, ki se bo o svojih bodočih nalogah s Verheugnom pogovoril prihodnji ponedeljek.

Drugače pa so pričakovanja taka, da bo zadnje evroposlansko spričevalo za Slovenijo načeloma, pazite načeloma, ugodno. To z drugimi besedami pomeni, da evroposlanci sicer pozdravljajo gospodarski napredek v državi, hkrati pa v isti sapi izražajo zaskrbljenost zaradi vse bolj naraščajočega števila brezposelnih. Vsi v evropsko prihodnost zazrti državljani bomo marca tako dobili črno na belem svojevrsten evropski oksimoron. Gospodarstvo napreduje, vse več delasposobnih ljudi pa je brez dela.

To pa še zdaleč ni vse. Črno na belem bo stalo tudi zapisano, da imamo v Sloveniji problem korupcije, na katerega sicer v državi že kar nekaj časa nekoliko preveč zagreto opozarja vršilec dolžnosti v bližnji prihodnosti ukinjenega Urada za preprečevanje korupcije Boštjan Penko. Toda - in prav to nemara samo zase pojasnjuje politično motivirano ukinitev Urada - Slovenija je po svojem profilu bolj podobna po evropskih merilih razviti kot pa tranzicijski državi z razširjeno korupcijo. Celo evroposlancem je namreč jasno, da korupcija na skoraj evropski strani Alp v normalnem življenju ni običajna, zapisali naj bi, da je fenomen bolj prisoten na višjih politično-ekonomskih ravneh.

Tako to gre, ne glede na kontradiktorne evropske opomine in pritisku na Hrvaško namenjeni glavni ukor o nedoločeni meji med državama ter enostranski razglasitvi ekološke in ribiške cone v Jadranu, je razlogov, da si bo domača politična kasta po zadnjem evroposlanskem poročilu o evropski pripravljenosti domovine naposled le odahnila, dovolj. Povsem drugo vprašanje pa je, če se lahko olajšanja glede na trdoto bodočega evropskega kruha nadejajo tudi njeni državljani.


ODPOVED: Tudi današnji N-euro moment z zadnjim predpristopnim spričevalom Unije domači politični kasti v zobeh sem prispeval Tomaž Z.


Komentarji
komentiraj >>