KROFF sreda, 18.2.2004
Komu ustreza vojna proti terorizmu? Da so ameriški vojaški plačanci v iraškem mestu Bakuba prijeli 22 domnevnih upornikov, ki naj bi bili povezani s teroristično mrežo Al Kaida, je razveselilo vojaškega poglavarja Združenih držav Amerike Georga Busha mlajšega. Vse bolj očitno namreč postaja, da mu bo na predsedniških volitvah nasproti stal vojni veteran, pozneje pa mirovnik John Kerry.
Leteči evropski mirovnik, drugače pa visoki predstavnik Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana, pa se je v Bruslju sestal s palestinskim premierom Ahmedom Kurejem. Njuno skupno sporočilo izraelski vojaški administraciji je, da mora biti načrtovani umik izraelskih naselbin iz Gaze uresničen šele po posvetovanju s Palestinci. Gre namreč za z vojno in varnostnim zidom izsiljen poskus enostranske določitve meje.
Vojne očitno naveličana baskovska separatistična organizacija ETA pa je razglasila prekinitev ognja na območju španske pokrajine Katalonija. Kot popolnoma nesprejemljivo so prvo delno prekinitev ognja na določenem območju v zgodovini skoraj soglasno zavrnili vsi politični voditelji v Španiji.
Medtem ko je ruska duma v prvem branju sprejela poostrena kazenska določila za terorizem, pa se je ruski predsednik Vladimir Putin pred svetom pohvalil, da bo ruska vojska kmalu dobila strateško orožje nove generacije in razvila lasten protiraketni ščit. Novo orožje bo zmožno z nadzvoočno hitrostjo in z veliko natančnostjo zadeti tarčo na drugih kontinentih. Seveda je Putin navrgel še pojasnilo, da razvoj tega orožja ni naperjen proti ZDA. Ker kontinentov spet ni tako zelo veliko, v igri ostajajo Kitajska, Indija, Pakistan ali nemara Antartika.
Ne kot z Antartike, ampak kot z Marsa pa zveni vojna napoved večine poslancev pokončne Slovenske ljudske stranke. Kljub temu, da je predlog ustavnega zakona o izbrisanih podpisala tretjina njenih poslancev, jih je ostalih sedem odločno proti. Predsednik Janez Podobnik je tako celo prijavil, da se je potrebno vprašati, ali je pravno in politično legitimno z ustavnim zakonom suspendirati že razpisani refrendum o tehničnem zakonu o izbrisanih. Ne glede na moralne popadke ljudskih poslancev se bo tako vojna na hrbtih izbrisanih v imenu partikularnih političnih interesov nadaljevala.
(Tomaž Z)
Komentarji
komentiraj >>