Britanska agencija Marten Board International je med prebivalci Srbije opravila zanimivo anketo o tem, koga imajo za najpomembnejšo državno osebnost. Anketo je objavil beograjski tednik Reporter. Med šesto sedemdeset vprašanimi se jih je dobrih osemnajst odstotkov strinjalo, da je bila osebnost, ki je največ prispevala k mednarodnemu ugledu Srbije v zadnjih dvesto letih, nekdanji predsednik stare Jugoslavije, Josip Broz Tito. O tem, zakaj so Srbi za najvplivnejšo osebnost izbrali ravno Tita, ki je bil hrvaško – slovenske nacionalnosti, smo povprašali beograjskega filmskega režiserja, Jovana Bačkuljo:
///////////////////////////////////////////////////////////
Osebnosti, ki so po mnenju Srbov največ prispevale k mednarodnemu ugledu njihove male, a ponosne republike, so še Nikola Tesla, za katerega se je opredelilo štirinajst odstotkov vprašanih, ubiti premier Zoran Djindjić z osmimi odstotki glasov ter srbska politika z začetka devetnajstega stoletja, Djordje Karadjordje in Miloš Obrenovič.
Kar 54 odstotkov ankentirancev meni, da je oseba, ki je najbolj škodovala mednarodnemu ugledu Srbije, Slobodan Miloševič, ki se v Haagu zagovarja za zločine proti človeštvu na prostoru Balkana. Za komentar smo spet pobarali Jovana Bačkuljo:
/////////////////////////////////////
Sicer pa dobra dva odstotka Srbov ne verjame nobenim politikom več in so mnenja, da Srbijo lahko reši le bog.
Ostajamo v Srbiji, natančneje v Beogradu, kjer so neznanci umorili enega izmed očividcev atentata na srbskega premiera, Zorana Djindjiča. Ubiti moški, Kujo Kriještorac, naj bi pričal na sojenju proti trinajstim obtožencem, ki jih sumijo Djindjičevega umora. Njegova izjava bo kljub temu prebrana na sodišču, zadnji tragični dogodek pa lahko razumemo kot resen udarec srbski policiji, ki je pol leta nazaj razglasila, da ji je uspelo razbiti kriminalni Zemunski Klan.
Makedonija bo, kot kaže, štirinajstega aprila volila novega liderja države, potem ko je dosedanji predsednik, Boris Trajkovski, preminil v letalski nesreči v Hercegovini. Kandidati za novega predsednika morajo dobiti podporo tridesetih poslancev ali zbrati 10.000 podpisov volilcev. Makedonski opazovalci medtem še navajajo, da bi se lahko zaradi volitev ponovno razvneli spopadi med Makedonci in albansko manjšino.
Nemiri med manjšinami se še naprej stopnjujejo v Iraku, kjer so tudi praznovanje podpisa začasne iraške kvazi – ustave zaznamovali predvsem novi bombni napadi, tokrat zoper kurdske prebivalce v mestu Kirkuk. Trije ljudje so bili ubiti, medtem ko jih je bilo 21 ranjenih. Nasilje endemično narašča tudi drugod po Iraku. Neznanci so tako na vladno stavbo v Mosulu odvrgli granato in ranili sedem ljudi. Ampak glavno, da je podpisana ustava, menijo v Beli Hiši.
Bolj vesele novice tokrat prihajajo iz Izraela. Izraelska okupacijska vojska se je odločila ukiniti popolno zaporo vseh palestinskih ozemelj. Izrael je sicer ukrep sprejel bolj iz strahu pred samomorilskimi napadi med judovskim praznikom purim kot pa iz dobre volje. Zapora bo v duhu svete vojne proti terorizmu verjetno kmalu vzpostavljena nazaj.
Združene države Amerike so se odločile iz zapora Guantanamo Bay izpustiti pet britanskih državljanov, s čimer so končno ugodile dveletnim prošnjam ameriške največje zaveznice, Velike Britanije. Obtoženci seveda ne bodo odkorakali na svobodo. Doma jih čaka teatersko sojenje zaradi tako imenovanega terorističnega delovanja v Afganistanu. ZDA sicer v oporišču Guantanamo v nemogočih razmerah še vedno zadržujejo 650 ljudi iz dvainštiridesetih držav, katerih usoda ostaja neznana. Nimajo pač vsi britanskih 'pasošev'.
Ameriški zaveznik v boju proti svetovnemu terorizmu, Pakistan, je opravil preizkus rakete srednjega dosega, ki bo, če bo priložnost prava, ponesla jedrske konice globoko v notranjost Indije. Neimenovani predstavnik obrambnega ministrstva se je pohvalil, da je bil poskus sto procentno uspešen. Hura! Ni pa človek pojasnil, kakšno funkcijo ima ta sijajna bomba v vojni proti terorizmu. Mogoče bo to razložil njegov indijski kolega, ko bo Indija v bližnji prihodnosti preizkusila kako svojo najnovejšo raketo srednjega dosega.
Na dnevnem sporedu Južne Koreje pa tokrat začuda ni vprašanja jedrskega spopada s svojo severno sosedo. V Seulu se namreč ukvarjajo bolj sami s seboj. Opozicija je vložila pobudo, v kateri zahteva odstop predsednika države Hyuna, ker naj bi ta s svojimi neumesnimi komentarji vplival na izid parlamentarnih volitev. Predsednikov tiskovni predstavnik z neizgovorljivim imenom je že izrazil prepričanje, da gre za politično motivirane obtožbe. A v politiki obstajajo še kakšne druge?
Medtem ko po svetu razsaja sama žalost, se v naši sončni Sloveniji ne dogaja nič posebnega. Cestne razmere v državi se bojda izboljšujejo, Ivo Hvalica pa menda resno razmišlja o vrnitvi v politiko. Pa naj se vrne. V tako žalostnem svetu bi vsakomur izmed nas verjetno prav prišlo malo smeha.
Komentarji
komentiraj >>