Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Irci so v Equrno prinesli Deželo (3424 bralcev)
Sreda, 10. 3. 2004
vizualka



Še ne dolgo nazaj je v Ljubljanski Mestni galeriji gostovala razstava sodobne črnogorske umetnosti. Od ponedeljka pa se v Equrni ponuja sodobna umetnost Irske. Če je bila razstava črnogorske umetnosti brez vsakršnega koncepta in vsaj mene dela niso navdušila, pa je z razstavo Irske umetnosti povsem drugače. V Equrni si do 20. marca lahko ogledate dobro, če ne celo odlično razstavo z jasnim konceptom in ogleda ter razmisleka vrednimi umetniškimi deli.

Galerijo sem obiskala dan po otvoritvi in tam zgolj slučajno naletela na kuratorja razstave. Prijazno mi je razložil koncept in omenil, da predstavitev irske sodobne umetnosti ni edina povezava, ki jo vzpostavljata Irska in Slovenska umetnost. Prav v času, ko si v Ljubljani lahko ogledujemo razstavo Dežela, v Dublinu poteka predstavitev slovenske umetnosti, ki se bo potegnila še globoko v pomlad. Na Irskem se bodo publiki predstavili TerraFolk, Rezervni deli, Drago Jančar, NSK in Laibach, Mladinsko gledališče, Tomaž Šalamun ter razstava sodobne umetnosti desetih članic EU, ki jo bo postavila kuratorica ljubljanske Moderne galerije Zdenka Badovinac.

Spredanje niti med Irsko in Slovensko umetnostjo pa ni zgolj dejstvo, ki se dogaja v realnem svetu, ampak je bilo tudi rdeča nit enega od del na razstavi v Equrni. Vodilo razstave je bilo vprašanje ali je mit nacionalnosti danes, v času globalizacije, še lahko vpleten v umetniško delo. Na razstavi se predstavlja šest umetnikov, ki so poskušali prikazati drugačno videnje Irske od tistega, ki se prek stereotipov vzpostavlja v naši zavesti. Irska simbolika je tako za avtorje postala zgolj sredstvo za realizacijo njihovega dela in raziskovanje nove slovnice internacionalizirane irske kulture.

Na razstavi se ponujajo odlične skulpture Alice Maher, ki so interpretacija nerazumljivih normanskih pokopaliških spomenikov. Prostor predeljujejo žice, ki preizkušajo gledalca ali si bo drznil prestopiti v prostor, ki ga omejujejo. To delo je ustvaril Corban Walker. Fiona Mulholland je v bron ulila rokavčke za plavanje in se pozabavala z Irsko kot idejo od velike celine oddaljenega otoka. Poleg tega je v prostoru zarisala kvadratne metre osebnega prostora in jih postavila v razmislek gledalcu.

Na otovritvi, osmega marca zvečer, je umetnica Sarah Pierce v galeriji organizirala pogovor slovenskih umetnikov in kustosov o Irski umetnosti. Ta pogovor predstavlja njen umetniški prispevek in je dokumentiran z mizo, za katero so sedeli povabljenci. Debata, na katero so bili povabljeni umetnik Ajdin Bašić in kustosinji Nataša Petrešin ter Alenka Gregorič, pa je pomenila že drugo stopnjo v projektu. Prvi del projekta se je zgodil v nedeljo, osmega februarja, v zasebnem stanovanju na Irskem. Štirje Irci so se v studiu Alana Phelana v Dublinu pogovarjali o Sloveniji in slovenski umetnosti. Ta pogovor je v slovenskem prevodu ponujen bralcem v Equrni, prav kakor bo slovenski pogovor v angleščini ponujen v branje irskim bralcem v Dublinu.

Ta koncept umetniškega dela se mi je zdel odličen. Dobra je sama ideja, pa tudi tisto, kar si štirje irski umetniki oz. kuratorji, od katerih so trije Sloveniji že bili, mislijo o slovenski umetniški sceni, kako nas vidijo od zunaj. Kar sem prebrala, je bilo popolnoma drugačno od tistega, kar sem mislila, da drugi mislijo o nas. Presenečena sem bila do te mere, da bom skušala prebrano strniti v povzetek in ga ponuditi v razmislek:

Prvo dejstvo, ki sem ga razbrala iz zapisa je, da ti štirje Irci vedo, da je Slovenija majhna dežela. Zanimivo se mi je zdelo njihovo mnenje, da se jim ne zdi, da bi Slovenci s svojo majhnostjo lahko imeli probleme. Zdi se jim, da je Slovenija dežela z močno avantgardno tradicijo, sicer vezano na Avstroogrsko in Dunaj, a nič ne de. O slovenskih umetnikih menijo, da so politično angažirani in se zavedajo svojega okolja in na aktualne stvari gledajo globalno. Posebej omenjajo IRWIN, Marjetico Potrč in Franca Purga pa seveda Jožeta Plečnika. Tudi za galerije, ali vsaj galerijo ŠKUC menijo, da so vključene v lokalno sceno.

Štirje irski umetniki se v debati seveda niso mogli izgoniti primerjave Slovenije in Irske. Slovenci se jim zdijo vključeni v Evropo, medtem ko zase menijo da so od Evrope oddaljeni. O svojem modernizmu govorijo kot o uvoženem, o svoji deželi pa, da leži na obrobju. Menijo, da je Slovenija država z močnim gospodarstvom in razvitim srednjim slojem. Sodobno irsko umetnost so celo opisali kot posnemanje tistega, kar je v Sloveniji nastalo pred desetimi leti.

Ne vem, kaj so o irski umetnosti povedali slovenski umetniki in kuratorji, saj bo njihov pogovor, preveden v angleški jezik, predstavljen nekje na Irskem. Kljub temu pa se mi zdi zelo zanimivo, kaj so Irci imeli povedati o nas. Morda včasih o sebi mislimo slabše kakor o nas mislijo drugi.
Obe debati sta del širšega projekta The Metropolitan Complex in raziskujeta, kako se s kombinacijo lokalnih in mednarodnih izkušenj tvori dojemanje neke dežele.

Obisk Equrne tokrat priporoča Petja.


Komentarji
komentiraj >>