Petek, 9. 4. 2004
jizah
DJ FORMAT Music For The Mature B-Boy (Genuine, 2003)
Še nekaj let nazaj je bila prava osvežitev za raperski svet, če se je na vsake toliko časa pojavil kak nov obraz, ki je pustil globok pečat, a ni izhajal iz Združenih držav. Z globalizacijskimi trendi in širitvijo rapa na mnoge konce sveta se danes ukvarja že skoraj ves svet. Rapajo že v najbolj čudnih jezikih, na potencialno najbolj neraperskih delih sveta, seveda pa na vse skupaj ne ostajajo imuni tudi Britanci. V kolikor bi še pred nekaj leti težko našli recimo pet res izstopajočih angleških klepetačev ali raperskih producentov, je slika v poslednjih dveh, treh letih precej drugačna. Danes že legendarnemu Rusu na delu v Angliji - DJ Vadimu, Scratch Pervertsom, Herbaliserjema ter enemu najbolj eksponiranih britanskih gobezdačev Lewisu Parkerju se je v zadnjih letih priključila cela falanga nadpovprečnih didžejev ter emsijev začenjši z Roots Manuvo, Blak Twangom, Numskullzi, Tyjem, Dizzyjem Rascalom ter vse bolj tudi DJ Formatom. Prav DJ Format, ki se je kalil na skupni turneji z zasedbo Jurassic 5, je najbrž lansko največje presenečenje z britanskega otočja, saj je s svojim prvencem, ploščo "Music For The Mature B-Boy", premaknil čas za nekaj let nazaj in s tem dokazal, da angleška scena ni le bolj eksperimentalna ter obskurna kot večina ameriške, ampak nas v vsej svoji pestrosti popelje v svoje zvoke tudi z vračanjem v čas.
Format se ne spogleduje s tipičnimi trendovskimi pristopi industrijskega rapa niti ne poiskuša biti blazno inovativen, temveč se vrača v zvok konca osemdesetih in začetka devetdesetih, pri tem pa se ne poslužuje cenenih trikov, s katerimi bi pri sami zvočni podobi na silo rinil v prelom osemdesetih in devetdesetih. Plošča deluje zelo pozitivno, veselo in neobremenjeno, na njej ne najdemo t. i. "fillerjev", ampak le 11 komadov, med katerimi so štirje inštumentalni, na ostalih pa gostujejo sami odlični emsiji. Na treh kompozicijah tako najdemo daleč največje presenečenje plošče, kanadčana MC Abdominala, ki je vsaj meni popolnoma neznano ime. Njegovo mehko polaganje rim, v povezavi s preprostimi verzi ter poletna, pozitivna energija v stilu "native tonguevcev", deluje zelo pristno. Fant je očitno le lačen mikrofona, s svojim glasom, pa se za razliko od mnogih drugih raperjev preprosto odpelje skozi glasbene podlage, ki jih zanj pripravi Format. Med ostalimi gosti izstopata še člana zasedbe Jurassic 5, Akil ter Chali 2Na, ki se prav tako odlično vklopita v "up tempo" Formatovih produkcij, za katere bi nas lahko kdorkoli prepričal, da so bile narejene pred petnajstimi leti. »Music For The Mature B-Boy« je pravzaprav odličen naslov plošče, saj jo bodo najbrž povečini poslušali starejši konzumenti, ki so rasli ob zvokih A Tribe Called Quest, De La Soul in ostalih pozitivcev, hkrati pa na njej najdemo scratche, ki zvenijo zelo DJ Premierjevsko, ter sampla iz funka sedemdesetih. Format je tako uspel uveljaviti popolnoma svojo vizijo glasbe, ki naj bi jo poslušali odrasli breakerji, izdelek pa zveni kot nekakšen homaž hiphopu, breakdancerjem ter vrnitev v čas, ko se raperska scena še ni ukvarjala s takimi obskurnostmi kot danes, ko tržno rap ni bil tako zelo močan kot danes in ko trendosledstvo še ni bila glavna lastnost raperskega poslušalstva. Ploščo bi lahko označili kot izjemno zabavno, neobremenjeno, preprosto, pošteno, temelječo na prvini funky hip-hopa, ki nas vodi skozi poletne mesece z odličnimi flowi različnih raperjev. Pri Formatu se je ustavil čas, obstal je v neki drugi dobi, stran od vse večje digitalizacije, a vseeno to ni minus plošče, saj je pri njegovem delu čutiti dušo, pa tudi vplive retra, ki nemalokrat predvsem pri inštrumentalnih kompozicijah, rezultira v jazzy hammond zvoku. Minus bi lahko našli le v sicer zanimivih skitih, ki so najbrž vzeti iz kakšnega angleškega filma, a jih je vsekakor preveč, saj jih slišimo skoraj pred vsakim komadom. Plošča je vsekakor velik preskok v mentaliteti, ki nam jo dandanes ponuja svet rapa in še večji kvalitativni preskok, ki se nostalgično poigrava z dušami starejših raperskih konzumentov.
Marsikdo išče glasbo za žur, glasbo, ob kateri bo lahko poplesaval in se zabaval in ki hkrati ne ponuja 70 minut monotonosti ali komercialne preračunljivosti, brezveznosti tekstov in obremenjenosti z vse večjim digitalnim napredkom, ki se mora slišati za vsako ceno. Neobremenjen z zakoni o dolžini plošče nam tričetrturni izdelek, ki nas pomlajša za nekaj let ponuja naslednje stvaritve, uvodni »Intro«, »Ill Culinary Behaviour«, kjer vokal posoja omenjeni Abdominal, »We Know Something You Don't Know« s Chali 2No ter Akilom iz Jurassic 5, inštrumentalni »Last Bongo In Brighton Remix«, »The Hit Single«, ki se kakopak ukvarja s tem kako naj bi se danes slišal hit, »Here Comes The Fuzz«, »B-Boy Code Pt.2« na katerem gostuje Mc Fatski, »Vicious Battle Raps« še eno sodelovanje z Abdominalom, »Charity Shop Soundclash«, kjer se mu pridružijo Aspects, »Little Bit Of Soul« ter zaključna »English Lesson Remix«.
Tolpo je pripravil Jizah.
Komentarji
komentiraj >>