Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
OFF program (z zamudo) (3611 bralcev)
Petek, 9. 4. 2004
tomazza



OFF NAPOVEDNIK

Civilni upravitelj Iraka, Paul Bremmer, je zgodaj zjutraj napovedal, da bo ameriška vojska prekinila ofenzivo proti mestu Faludža, ki ga nadzorujejo sunitski gverilci. Američani so se z Iraško islamsko stranko dogovorili za prekinitev ognja, da bi s tem zagotovili možnost pogajanj z uporniki, ki do sedaj zelo uspešno kljubujejo slehernim poskusom okupacijskih sil, da bi ponovno zasedle mesto.

Prekinitev ognja in nagibanje k pogajanjem s tako imenovanimi teroristi ter odpadniki kaže na vse večjo zadrego ameriških sil v Iraku. V zadnjih devetih dneh je bilo namreč ubitih najmanj petdeset koalicijskih vojakov, neznano število pa je ranjenih. V spopadih je bilo ubitih tudi več sto Iračanov, v glavnem civilistov.

Na drugi strani fronte medtem vlada malodane slavnostna atmosfera. Eden izmed gverilcev v Faludži je za arabsko televizijsko postajo, al' Jazeero, povedal: »Američani ne morejo priti noter. Mi pa jih izzivamo, naj pridejo. Morala med mudžahedini je visoka.« Dejstvo, da se nekateri gverilci označujejo za mudžahedine ali svete bojevnike, pomeni predvsem to, da bi lahko iraški anti-okupacijski upor prerasel v džihad, česar se Američani najbolj bojijo.

Kljub napovedanim prekinitvam ognja pa v Faludži ni miru, saj naj bi po poldrugi uri zatišja propadla pogajanja z mestno delegacijo. Sicer pa je okupacijskim silam po srditih bojih uspelo prevzeti nadzor nad večjim delom mesta Kut, medtem ko Najaf in Karbala ostajata v rokah šiitske milice, ki ji poveljuje militantni klerik al' Sadr. Kljub ameriškim grožnjam, da bodo zatrle vsakršen antikoalicijski upor, le–ta ne kaže nobenih znakov pomanjkanja kondicije.

Poslušate antiokupacijski OFF Program Radia Študent.

OFF PROGRAM

Generalni sekretar Združenih Narodov Kofi Annan je izrazil zaskrbljenost nad slabšanjem varnostnega položaja in izgubo človeških življenj v Iraku. Vse strani, vpletene v spopade, je pozval k takojšnjemu dialogu, ki bi v državi zagotovil politično stabilnost in mir. Zdi se, da so Annanove pozive v Iraku preslišali tako eni kot drugi. Današnjo prvo obletnico padca Sadamove oblasti so namreč po celi državi zaznamovali boji, ki počasi, a vztrajno puščajo kri in najedajo moralo lažnim osvoboditeljem iz Koalicije voljnih.

Iraška krvava realnost je tuja tudi ameriškemu državnemu sekretarju, Colinu Powellu, ki je ostro demantiral kritike, da se vojna v Iraku sprevrača v nov ameriški Vietnam. Pred senatnim odborom za mednarodne odnose je Powell zatrdil, da bo Američanom in njihovim zaveznikom v Iraku uspelo doseči njihov cilj ter da se ne bodo pustili pregnati iz države.

Demokratski senatorji so Bushevo administracijo še pozvali, naj premisli o tridesetem juniju kot datumu za predajo oblasti Iračanom in naj raje pridobijo širšo mednarodno podporo. Powell je opozicijskim zahtevnežem odvrnil, da datum ostaja trden in zavrnil vse dvome v koalicijski napredek v Iraku, češ da njihova strategija deluje. Kakor za koga ...

Južna Koreja polaga zaupanje v Powellove roke in bo v kratkem v Irak napotila 3000 vojakov, navkljub poslabšanju razmer v državi in včerajšnji nekajurni ugrabitvi južnokorejskih civilistov. Ugrabitve tujih državljanov postajajo pravi hobi iraških gverilcev. Najhujša usoda trenutno čaka tri japonske civiliste, ki jih bodo uporniki pojutrišnjem žive zažgali, če Japonska ne bo umaknila svojih sil iz Iraka. Vlada v Tokiju je že hladnokrvno izjavila, da se ne bo pustila izsiljevati.

Nov val nasilja je zajel tudi pokrajino Kašmir, ki je že dolga leta točka spora med Indijo in Pakistanom. V spopadih med islamskimi borci ter lokalnimi oblastmi, ki spremljajo volilno kampanjo v mastu Uri, je bilo do sedaj ubitih najmanj 27 ljudi, medtem ko jih je bilo 83 ranjenih. Indijska vojska prav tako sporoča, da je na razmejitveni črti med pakistanskim in indijskim delom Kašmirja ubila pet visokih funkcionarjev muslimanske separatistične skupine Džaiš e – Mohamed.

Novi spopadi so izbruhnili tudi na severu Šri Lanke, in sicer med dvema frakcijama uporniških tamilskih tigrov. Po dostopnih podatkih naj bi bilo ubitih najmanj osem ljudi. Gre za prvi oboroženi spopad v državi po prekinitvi ognja leta 2002, s katero se je končala dolgoletna državljanska vojna.

Da Busheva vojna proti terorizmu v svetu vzpodbuja le še več nasilja in negotovosti, je znano že dlje časa. V to so se ponovno lahko prepričali prebivalci Rima in Pariza. Zaradi novih groženj s terorističnimi napadi so v italijanski prestolnici močno poostrili varnostne ukrepe, medtem ko so v Parizu včeraj pozno zvečer celo za eno uro ustavili železniški promet. V pričakovanju terorističnih napadov med velikonočnimi prazniki so poostrili varnostni nadzor tudi v številnih drugih evropskih prestolnicah, predvsem v Španiji.

Alžirskega predsednika Boutefliko je ljudstvo vnovič izvolilo na vladarski stolček. Zanj je glasovalo več kot osemdeset odstotkov volivk in volivcev. Spomnimo, Bouteflika je v sklopu predvolilne kampanje napovedal oster boj proti domačim islamskim separatistom, katerih upor je v zadnjih dvanajstih letih zahteval okoli 150.000 žrtev.

Državni zbor se je danes dokončno, hvala Bogu, seznanil z odstopom petih ministrov v vladi Antona Ropa. Poleg treh ministrov iz vrst Slovenske ljudske stranke, ki so odstopili v znak protesta, sta odstopila tudi ministrica za gospodarstvo, Tea Petrin in njen kolega za evropske zadeve, Janez Potočnik, ki odhajata v Bruselj. Premier Rop naj bi še danes predlagal ustrezne kandidate, ki bodo nadomestili vladni vakuum do jesenskih parlamentarnih volitev, ko se bodo ponovno premešale oblastniške karte.

Poslanci državnega zbora pa so sicer zazrti tudi v prihodnost. Potem ko je danes kolegij predsednika določil program dela parlamenta v prvih mesecih po vstopu Slovenije, je tudi uradno znano, kaj naj bi po vstopu v Evropsko unijo počel državni zbor. Pred poslanskimi fanti in dekleti so namreč naporni meseci.

Večkrat pa smo že poročali o izraelskih naporih, da bi si varnost zagotovili z varnostnim zidom, ki je zrasel v Gazi in Zahodnem bregu. Na problematiko izraelske verzije zidu, ki je nekdaj obkrožal Varšavski geto, opozarja umetniška razstava, ki sta jo pripravila novinarka Saška Petejan in znani slovenski fotograf, Bojan Brecelj. Več o samem konceptu razstave nam je povedala Saška:

//////////////////////////////////////////

Razstava je na ogled v galeriji Fotografija na Petkovškovem nabrežju 51 do četrtega maja. Lepo vabljeni torej.



Komentarji
komentiraj >>