Kar sprijaznite se. Naši globalni vasici vlada tolpa polpismenih, pokvarjenih, lakomnih, arogantnih in krvoločnih banditov, medtem ko ljudska raja, slepa, gluha in nema, izgubljeno tava naokoli, poljubljajoč nevidno vladarsko roko, ki naj bi po neki sila čudni ter sprevrženi logiki pazila na poneumljene. Stvari je treba enkrat za vselej razčistiti in zraven prikimati, da bi bilo povsem brezpredmetno olepševati dejstva, ko pa je že dalj časa jasno, da smo dosegli dno greznice človeškega napuha in nespameti.
Na dnu te greznice bomo strohneli skupaj s svojimi humanimi idejami in poslednjimi kičastimi ter obžalovanja vrednimi tehnološkimi iznajdbani, mnoge izmed katerih so iznašli zgolj zato, da bi pripadnikom širše potrošniške družbe za mastne denarje privarčevali par minut njihovega zavoženega časa.
Ste že kdaj opazovali ljudsko rajo, ujeto v labirint spektakla, iz katerega ni izhoda? Kako neverjetno vzklikajo in kot srednjeveški vojščaki oblegajo nakupovalne centre, ko se po mestu razleže novica o cenovnih znižanjih teh ali onih najnovejših izdelkov! Vprašajte te ljudi o zadnjih dogodkih na Bližnjem Vzhodu, in razen par puhlih fraz, pobranih mimogrede iz televizijskih novic, vam ne bodo znali povedati ničesar. Toda vprašajte jih o posebnih ponudbah cenenih produktov, in v trenutku - njihove zanesenosti ter vašega začudenja - vas bodo podučili o vsaki akciji v sleherni trgovini, ki je po njihovem učenem mnenju vredna omembe.
Kot opice na drugi strani kletke pritiskajo svoje obraze ob steklene izložbe in se orgazmično navdušujejo nad novimi modeli mikrovalnih pečic, v katerih bodo lahko poslej v pičlih petinpetdesetih sekundah pripravili družinsko večerjo. Torej kako rozasto-rumeno brozgo, za katero Nestle - ali katerakoli navidezno prehrambena korporacija pač že - vztrajno trdi, da je bio-hrana.
Samo poglejte te ljudi, kako ponosno in samovšečno izstopajo iz trgovin s svojimi novimi 'Made in Taiwan' mikrovalovkami v naročjih in razlagajo, ponavljajoč reklamne oglase, kako jim bo ta najnovejša tehnološka pridobitev v njihovem gospodinjstvu privarčevala dragocen čas. Seveda - ker jim za pripravo obeda ne bo treba stati za štedilnikom in potem še pomivati odvečne posode. Čez en teden jih potem vidite, kako s podobnim naučenim izgovorom kupujejo pomivalni stroj.
Veselje ljudi okoli njihovega 'privarčevanega dragocenega časa' bi lahko primerjali z radostjo avstralskih ovac, potem ko so jih začeli briti z električnimi škarjami in jih gole vračali na pašnike v mnogo hitrejšem času kot prej. Menite, da se ovce ne morejo veseliti električnega striženja, ker so pač neumne živali in si torej ne znajo razlagati zadev na tem nivoju? Dokažite potem, da zaletavi potrošniki znajo. Dejansko obstajajo ljudje, ki ne zmorejo odplačevati kreditov za stanovanja zaradi stvari, ki jih ne glede na njihovo nefunkcionalnost in nepotrebnost še naprej zvesto kupujejo, da jih imajo potem lahko v stanovanju, pa četudi bolj za okras kot kaj drugega.
Stati pred Top Shop trgovino in ljudi opozarjati na njihovo zmotno početje bi bilo približno isto kot učiti psa, naj ne pije iz straniščne školjke: zamudno, naporno in brez pravih učinkov. Ti ljudje namreč sebe in svoj položaj v družbi prepoznajo skozi odsev ekonomskih dobrin, ki jih obkrožajo na vsakem koraku njihove prikrite mizernosti.
Znani francoski situacionist Guy Debord je imel povsem prav, ko je zapisal: »Prva faza ekonomske prevlade nad družbenim življenjem je v definicijo vsakršne človeške realizacije vnesla očitno degradacijo BITI v IMETI. Sedanja faza se kaže v preokupiranosti družbenega življenja s kopičenjem ekonomskih uspehov in vodi k splošnemu prehodu od IMETI k DAJATI VIDEZ, pri čemer se mora vsak dejanski IMETI takoj videti v prestižu, ki postane glavni smoter.«
Vladajoči razred kapitalističnih krvosesov si je ljudi na novo podredil s tem, da jim je odvzel sleherni občutek za kritiko družbene realnosti in jih tako spremenil v raso uspavanih nojev, ki svoje glave tiščijo v pesek ter blato. Včasih so se ljudje za izboljšanje svojega ekonomskega položaja borili na ulicah, danes se za izboljšanje svojega ekonomskega videza prerivajo po nakupovalnih središčih. Ljudje se pri reševanju svojih namišljenih problemov zatekajo v naročja Ricki Lake, Oprah, doktorja Phila in Jerrya Springerja. Vsak dan vladarji in njihovi vrli psi čuvaji ljudski raji servirajo raznorazne sedative, kot sta: »Saj bo vse v redu, bo že nekako šlo.«, in »Dosežeš lahko vse, kar hočeš.« Včasih so sužnji gradili piramide, danes gradijo 'gradove v oblakih'. Edini izhod iz greznice je ta, da v njej utopimo vse vladarje in ostale posiljevalce našega sveta.
ODPOVED: Situacionistični tekst o Pogubnem novem svetu je spisal Erik. Se nadaljuje ...
Komentarji
komentiraj >>