Generalni sekretar zveze NATO Jaap de Hoop Scheffer je že dopoldan na Brdu pri Kranju imel govorilne ure. O črnih pikah v redovalnici sta jih slišala tako gostitelj, naš najprvejši minister Anton Rop, kakor tudi predsednik državnega zbora Borut Pahor. Zvečer bosta na koruzi klečala še Dimitrij Rupel ter Anton Grizold.
Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini Paddy Ashdown bo na koruzo poslal klečat kar celotno državo. To je, če ta do konca meseca ne aretira treh haških obtožencev, Milana in Sredoja Lukiča ter »osobe A«, katere imena načelnik specialne policije Republike srbske Dragan Lukač "iz razumljivih razlogov" ni želel razkriti. Trojica, ki na območju Republike srbske še vedno uživa močno podporo med tamkajšnjim prebivalstvom, naj bi med drugim junija 1992 žive zažgala 135 civilistov.
Naslednja novica bo vsem v veselje; če seveda zaupate poročilu Svetovne banke, ki tako vestno skrbi za enakomeren razvoj vsega sveta. Število ljudi v državah v razvoju, ki živijo pod mejo absolutne revščine, to je z manj kot dolarjem na dan, se je med letoma 1981 in 2001 skoraj prepolovilo s 40 na 21 odstotkov. Poročilo pravi, da je hiter gospodarski razvoj v Aziji število revnih oklestil za kar pol milijarde ljudi. A revščine je de facto manj le v jugovzhodni Aziji, medtem ko razmere v mnogih afriških, latinskoameriških, vzhodnoevropskih in srednjeazijskih državah ostajajo enake ali se celo slabšajo.
Mnogim smetem se godi precej bolje kot na primer, debelim trem milijonom afriških beguncev ali skoraj 13 milijonov tamkaj razseljenega življa. Berlinski smetnjaki se po novem svetijo. Toliko da vidiš, kam bruhneš, ko se v ranem jutru vlečeš slaboten skozi ulice nemške prestolnice. V glavnem, ko ga oplemenitiš z vsebino svojega želodca, ta kresnička še spregovori. »Dankeschön«, ali pa »gut gemacht«, so besede, ki jih te govoreče škatle ob stiku z ekološko zavednimi prebivalci veselo izdavijo.
»Gut gemacht«, so djali tudi v Beogradu ter tako komemorirali peto obletnico bombandiranja državne televizije, ko je življenje izgubilo 16 delavcev. Za deset let so, ker delavcev ni umaknil na varno, na hladno dali takratnega direktorja Radio-televizije Srbije Dragana Milanoviča. NATO je namreč v navalu dobrote Miloševiča vnaprej obvestil, da bodo bombardirali poslopje, ker naj bi bila državna televizija legitimni vojni cilj. Skratka, Slobo in Dragan sta vedela.
Komentarji
komentiraj >>