Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
OFF PROGRAM ČETRTEK, 29. 04. 2004 (1278 bralcev)
Četrtek, 29. 4. 2004
tomazza



OFF NAPOVEDNIK

Danes je četrti dan gladovne stavke, za katero se je iz obupa nad svojim socialnim položajem odločilo 95 delavcev zreške tovarne umetnih brusov Comet. Za to skrajno potezo, s katero ogrožajo svoje bodoče evropejsko življenje, saj bodo gladovali, dokler ne bodo omagali, so se odločili po skoraj mesecu dni navadnega stavkanja, v katerem pa jim z upravo ni uspelo doseči dogovora o povečanju osnovnih plač na 111.000 tolarjev.

Od 95-ih gladujočih, ki so si za slogan izbrali krilatico »Z gladovno stavko v Evropo!« so štirje že končali v bolnišnici. Kljub tej skrajni potezi, pa srca članov uprave pravzaprav zelo uspešno poslujočega podjetja Comet, ki svojim lastnikom prinaša celo mastne dividende, ostajajo trda. Tako je uprava opozorila stavkovni odbor, da v celoti odgovarja za dogajanje ob gladovni stavki, kar vključuje tudi polno odgovornost za zdravja in življenja delavcev, ki zavračajo hrano.

Toda v družbi – diktaturi politične korektnosti – to še zdaleč ni vse. Ker se stavkovni odbor ni odzval na poziv, da naj posreduje pravila izvajanja gladovne stavke, seznam udeležencev in dokaz, da je bilo pred tem pregledano njihovo zdravstveno stanje, ter ime nevtralne organizacije ali osebe, ki bo nadzirala izvajanje stavke, gladujočih nonšalantna uprava preprosto sploh ne namerava obravnavati kot udeležence v gladovni stavki.

Ker naj bi bila Slovenija po svoji ustavi vendarle tudi socialna država, ne pa skorumpirani raj za arogantne novodobne kapitaliste, ki jim ni niti malo mar za osnovno človekovo dostojanstvo, pa se je potrebno na tem mestu vprašati vsaj to, ali smo se res za to borili. In ali nemara tudi Slovenija, ki je tik pred evropskim pragom, ne postaja država, v kateri bodo eni vse bolj debelejši, drugi pa lačni.

Poslušate do delavcev zreške tovarne umetnih brusov Comet, ki bodo v Evropo vstopili z gladovno stavko, solidarni off program Radia Študent!

OFF PROGRAM

Te dni res zaposleni poslanci in poslanke državnega zbora, saj ne le da se kar ena za drugo vrstijo razne pasje procesije ob evropskem zveličanju, ki naj nastopi 1. maja, ampak se uradno začenjajo tudi predvolilne kampanje za prve evro volitve, bodo danes slavnostno sejali. Dan pred slovesnostmi po vsej državi, za katere se bo iz državnega proračuna pognalo 120 milijonov, bo tako žurka tudi v državnem zboru. Tam redno sedeči ekipi in še kakim 250-im povabljencem bo spregovoril parlamentarni predsednik Borut Pahor, ob himnah in priložnostnem kulturnem programu pa bo v preddverju državnega zbora poskrbljeno tudi za kršenje Kebrovega protialkoholnega zakona. Od vseh parlamentarnih strank na državne stroške ne bo nazdravljala zgolj prav tako predvolilno razpoložena Jelinčičeva bagra.

V Kranjsko Goro, kjer naj bi po evropsko glave skup tiščali slovenski, avstrijski in italijanski premijerski kolegi, pa ne bo Silvija Berlusconija. Uradno gre za gripo, če pa upoštevamo dejtsvo, da so tudi italijanski pevci zavrnili možnost, da bi na skupni proslavi obeh Goric žgoleli v slovenščini, pa se da slutiti, da je bolest vseeno nekoliko bolj ideološke narave.

Toda nekoliko več upanja v skupno evropsko prihodnost z zahodno sosedo pa vseeno daje danes objavljeni poziv predsedniku Evropske komisijne Romanu Prodiju, pod katerega se je podpisalo več kot 40 poslancev italijanskega parlamenta. Nastal je na podlagi na istega naslovnika naslovljenega pisma predsednika Društva izbrisanih Aleksandra Todoroviča. V besedilu, ki je naslovljeno »Nikoli več izbrisani, temveč novi državljani Evrope« se Prodija, ki naj bi se pravzaprav kot edini visoki italijanski politični predstavnik udeležil jutrišnjih prekomejnih slovesnosti v obeh Goricah, poziva za odločno in avtoritativno posredovanje za zaščito 18305 novih državljanov nove Evrope. Če bo poziv zalegel, ali pa bo - kot se govoriči - svojo udeležbo odpovedal še Prodi, lahko preverite na jutrišnjih manifestacijah Nevidni globalne Evrope.

Glede na rezultate drugega kroga izrednih predsedniških volitev v Makedoniji, ki jih je bilo potrebno sklicati zaradi še vedno nepojasnenjega strmoglavljenja predsedniškega letala pokojnega Borisa Trajkovskega, pa se tudi Makedoniji vse bolj odpirajo evropska vrata. Kljub komaj zadostni volilni udeležbi je nov predsednik postal sedanji socialdemokratski premijer Branko Crvenkovski, ki je prepričljivo porazil nacionalističnega protikandidata Saška Kedeva. Čestitko so mu že poslali tudi prizadevni uslužbenci urada domačega predsednika. Več o ozadju makedonskih pred in po volilnih zdrah pa naš posebni dopisnik Aleksandar Temkov.

//////////////////////////////////////////////////

Naš bodoči gospodar – Evropska komisija - je globoko v sebi začutil potrebo po zagotavljanju minimalnih skupnih pravic v sodnih postopkih vsem evropskim državljanom. Kar z drugimi besedami pomeni, da bomo tudi v bodoči razširjeni domovini vsi osumljenci in obtoženci v kazenskih postopkih upravičeni do pravnega zastopstva in do tolmača. Glede na to, da gre za prvi predlog, gre upati, da bodo gopodarji pohiteli, saj se menda res nočemo evropsko zveličati z občutkom, da bomo v prihodnje imeli manj pravic kot jih sicer v že imamo zagotovljenih v mini-domovini.

O pravicah, in sicer ameriških teroristov, pa razpravlja tudi ameriško vrhovno sodišče. Ker morajo biti američani nekaj izjemnega, tudi če so teroristi, so si sodniki le vzeli čas in prisluhnili pritožbi odvetnikov Joseja Padilla in Jaserja Esama Hamdija, ki sta zaprta kot sovražna bojevnika v vojaški bazi Guantanamo na Kubi. Prvi je sicer razmišljal o razstrelitvi radiološke bombe, drugega pa so vsega bradatega ujeli na taluibanski strani v Afganistanu. Glavni argument obrambe pa je, da ameriški predsednik nima prostih rok, da bi počel, kar hoče z ameriškimi državljani. O nas vseh ostalih državljanih sveta pa beseda seveda ne bo tekla. Vrhovno sodišče bo o usodi obeh ameriških teroristov odločilo do julija.

Ameriški predsednik pa lahko počne kar hoče s svojimi vojaškimi plačanci, na katerih iskrene namene izvažanja demokracije v Irak je padla temna senca. Celo režimska ameriška televizija CBS je namreč prikazala fotografije, na katerih so ameriški vojaški policisti v iraškem zaporu Abu Graib na pobudo zasliševalcev CIA z batinami mehčali iraške ujetnike. Krivci naj bi že romali pred vojaška sodišča.

V svoj prav prepričani George Bush mlajši pa med letalskim raketiranjem Faludže in uličnimi boji – rezultat katerih so nova in nova ameriška in iraška trupla, še naprej zatrjuje, da 30. junij kljub vietnamizaciji Iraka ostaja trden datum za prenos oblasti Iračanom. Katerim, ni povedal, ve pa se že, da jih bodo na območju Bagdada varovali dodatni tanki in oklepna vozila, ki bodo nadomestili tehnični izpad, ki ga dnevno večajo mine in napadi iraških upornikov.

Uporno živahno pa je tudi na jugu Tajske, kjer je v spopadih med muslimanskimi uporniki in varnostnimi silami umrlo že 113 ljudi. Slednje so odgovorile na koordinirane napade na več policijskih postaj, ki so jih izvedli večinoma najstniki z mačetami, in samo na območju mošeje Kuersae v Pattaniju pokončale 32 ljudi. Ogorčenje vernikov iz pretežno muslimasnkega juga je seveda veliko.

Vse bolj pa se vietnamizira tudi Izrael, čigar premier Ariel Šaron v svoji konzervativni stranki Likud nima podpore za svoj enostranski načrt ločitve od Palestincev. Zato bodo v nedeljo izvedli strankarski referendum. Članstvo pa naj bi discipliniralo svarilo, da bo zavrnitev načrta velika zmaga za Jaserja Arafata in Hamas. Kljub verjetni zavrnitvi načrta pa o odstopu Šaron, čigar vojaki so tudi danes na Zahodnem bregu ubili palestinskega člana Brigad mučenikov Al Akse, ne razmišlja.*


Komentarji
komentiraj >>