Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Arterija 30 (4520 bralcev)
Torek, 18. 5. 2004
vizualka




Viktor Bernik, V parku, akril na platnu, 2004, 100x120 cm

BERNIK V A+A
Če v Benetkah iz vaporeta izstopite blizu Akademije in nekajkrat zavijugate po ozkih uličicah, boste kaj kmalu stali pred slovensko galerijo A+A, ki naši državi v času bienala služi tudi kot razstavni paviljon. Galerija A+A je razstavni prostor, namenjen slovenski in tuji sodobni umetnosti. Deluje po neprofitnem načelu, denarce pa prejema od ministrstva za kulturo Republike Slovenije. Galerija A+A je svoja vrata odprla pred desetletjem v Madridu. Razstavne prostore v Benetkah je uredil arhitekt Boris Podrecca in galerija se v svet odpira z velikimi izložbenimi okni, ki mimoidoče, vkolikor ti sploh zaidejo v drugače pusto uličico, vabijo na razstavo. Galerija je pod vodstvom Lidije Šircelj v Madridu delovala pet let, nato pa se je preselila v Benetke. Tu se poleg običajnih razstav, v času beneškega bienala prelevi v slovenski paviljon. Galerijo v Benetkah vodi kustosinja Aurora Fonda, ki menda usmerja svoja prizadevanja v sodelovanje z beneškimi in tujimi ustanovami. V ta namen prireja okrogle mize, multimedijske predstave in video projekcije. Letos smo si v A+A lahko ogledali stvaritve Danila Jejčiča, Andree Contina, Saše Vrabiča, videe iz IX. Bienala mladih ustvarjalcev Evrope in Sredozemlja, dela Bojana Fajfriča in Ištvana Huzjana, od 15. maja pa je na ogled razstava novih del Viktorja Bernika.
Viktor Bernik, 2004, akril na platnu
Viktor Bernik, slikar rojen v Ljubljani v zgodnjih sedemdesetih letih, je nekako pred dvema letoma pričel z novo serijo slik. Nekatere od teh, ki so razstavljene v A+A, smo si lahko že ogledali v Slovenskih razstaviščih, razstavljena pa so tudi povsem nova dela. Nova serija slik, ki je posvečena vprašanju prostorov, je bila javnosti prvič predstavljena v galeriji P74, na razstavi z naslovom Misel na Concordski most. Motivi slik so bili na tej razstavi strogo vezani na podobe interjerjev. Tadej Pogačar je ob takratni razstavi zapisal: »Podobe realnih prostorov, objektov ali oseb se prepletajo s posvojenimi podobami različnih medijev, podobami domišljije, sanj in spominov. Pri tej strategiji združevanja in prisvajanja Viktor Bernik podobe največkrat preoblikuje in izpostavi njihov status posredovanosti; uporablja računalniško predelavo, projekcijo, prekrivanje, zabrisovanje in podobno. Kasnejša razstava v galeriji Lek je pokazala naslednjo stopnjo v slikarjevem izražanju. Prejšnjim navidezno realnim notranjim prostorom so se pridružili izseki iz sveta naseljenega z igračami. Judita Krivec Dragan je v zloženki k razstavi dodala, da se z "manipulacijo" slike, ki bi lahko bila fotografski posnetek, spremeni tudi vsebina, saj se le-ta iz intimnega okolja, določenega z redkimi osebnimi predmeti, prenese v območje javnega in simbolnega. V galeriji A+A so razstavljena dela iz obeh ciklov, dodana pa so tudi nekatera še doslej nevidena dela. Kljub delni različnosti motivov obeh ciklov, razstava prikazuje konsistentno celoto, ki je poleg tega tudi dobro predstavljena v prostoru. Delo Viktorja Bernika se kvalitativno in motivno uvršča ob druga kvalitetna dela avtorjev njegove generacije. Ti prinašajo spremembo slikarske pa tudi družbene paradigme v naših prostorih. Predloga, ki jo uporabljajo, ni več realni zunanji svet, temveč že upodobljena realnost, ki je še dodatno preoblikovana s pomočjo računalnika, nato pa ponovno z ročnim delom umetnika. Motivika, ki jo ti slikarji upodabljajo, ni več vezana na razmišljanje o visoki ali nizki umetnosti, ampak se na slikah mešajo raznorodni motivi.
Klikni za veliko sliko: Tako se na Bernikovih slikah včasih pojavi podoba Minnie miške, včasih pa kakšna od umetnin velikanov slovenskega slikarstva. Podobe iz sveta so vsaj navidezno izbrane naključno, random, zanikajoč kontekste iz katerih izhajajo. S tem je kreiran nek nov svet, ki ga gotovo lahko povežemo s sodobnostjo, ko nas dnevno preganja množica podob, tako na pohajanju po ulicah kakor tudi doma pred zasloni. Svet posameznika se sestavlja iz kancev naključno ujetih podob, ki jih naši možgani premeljejo v nove celote in jih postavijo v nove kontekste. Bernik prav kakor večina drugih slikarjev uporablja tehniko akrila, ki je verjetno danes dokončno prehitela počasi sušeče se olje. Njegovi nanosi barve so gladki, ploskve pa strogo zamejene. Na njegovih slikah je posebej zanimivo plastenje odtenkov barvnih ploskev, ki navadno zaznamuje trodimenzionalnost odslikanih predmetov. Posebno pozornost pa vzbujajo detajli, npr. odsev ženske lego figurice v drugače neodsevajoči površini igralne ploskve ali pa namensko opazni ostanki odlivanja plastike na ženski figuri na sliki Albuquerque. Kljub temu, da večina verjetno ne bo na vrat na nos sedla v avto in odbrzela v 250 kilometrov oddaljene Benetke, pa je razstava Viktorja Bernika vsekakor vredna ogleda. Manjši sklop Bernikovih del si v tem trenutku lahko ogledate tudi v Ljubljani, na skupinski razstavi v galeriji knjižnice Prežihovega Voranca. Tam lahko pasete oči tudi na nekaj delih Mihe Boljka in Mihe Štruklja, vsak dan do 5. junija.
Več o razstavah in delu Viktorja Bernika na straneh:
Galerija Lek
P74
A+A






NAPOVEDI
V zadnjem času so se aktivirale mlade kustosinje in prinesle svežino v Ljubljanske galerije. Zadnjič smo v studiu gostile Dunjo Kukovec, ki je prejšnji vikend sodelovala pri razstavi Coded Cultures v Freiraum-u v Museumsquartierju na Dunaju. Ta razstava je na ogled do konca meseca. Poleg tega sta v P74 Urša Jurman in Polonca Lovšin postavili zanimivo razstavo Ready to change. Poleg razstave potekajo delavnice in predavanja. Danes ob sedmih zvečer vas bo v Šentvidu s predavanjem o svojem kuriranju na zadnjem Beneškem bienalu dočakal Igor Zabel. Upamo da bomo mladi tandem gostili v naslednji Arteriji. Danes pa je z nami v studiu Nataša Petrešin. Trenutno je njena razstava Our house is a house that moves ponujena na ogled v galeriji ŠKUC.
Za podatke o razstavi v ŠKUC-u, ki nosi naslov Our house is a house that moves, pa odsurfajte na:
Galerija ŠKUC

The Otolith Group: Otolith, video esej, 2003

Ponujamo vam še eno informacijo. Včeraj se je v Obalnih galerijah odprla razstava Politike slikarstva. Pripravil jo je beorgrajski teoretik in veliki poznavalec slovenske povojne umetnosti Miško Šuvakovič. Razstava bo prikazala umetniška dela od OHO-ja do Irwinov. Več o tem pa boste na RŠ-u v Arteriji slišali prihodnjič. Poleg tega pa si v Kapelici še do konca tedna oglejte in prizkusite inštalacijo Marnix De Nijsa in Edwina van der Heidea. Gre za inštalacijo, ki se sigurno odzove na vašo prisotnost in to z gibanjem in zvokom. Vredna je ogleda in vas bo gotovo spravila v dobro voljo. Kot zanimivost sporočamo, da Marnix pripravlja še en zanimiv interaktiven projekt z naslovom Run Motherfucker run. Priporočamo ga vsem, ki želite pred odhodom na morje izgubiti kakšen kilogram. Več o tem si preberite na spletni strani http://www.marnix.nl. Seveda le za nizozemsko govoreče in pišoče.
Arterija se od vas za naslednjih štirinajst dni poslavlja. Slišimo se spet na začetku junija, ko vam bomo poročale vse o razstavi in predavanjih, ki potekajo v galeriji P74. Od vas se poslavljamo Mara, Martina in Petja


Komentarji
komentiraj >>