Še eden v vrsti kravatarjev je stopil stopničko više. Ravno tako kot nam ljubi Janez Drnovšek, ki je operativno izpostavljenost in stresne napore premierskega položaja zamenjal za predsedniško zofo, je bil Horst Koehler imenovan za nemškega bundes-predsednika. Le da je bila njegova pot do toplega zavetja nedri zgolj reprezentativne, simbolične funkcije, nastlana z mnogo ostreje zašiljenim trnjem kakor Drnovškova.
Doktor Koehler je sicer finančnik od glave preko denarnice pa vse do peta. Pa poglejmo. Njegova kariera ima zametke v mali nemški provincialni hranilnici. Kasneje postane predsednik krovne Zveze nemških provincialnih hranilnic. Brez kvasa pa noben kruh ne vzhaja. V svojem žepu je pridno nosil člansko izkaznico takrat vladajoče Krščansko-demokratske stranke Helmuta Kohla, po umiku katerega so na dan privreli predvolilni finančni škandali in podkupovalne afere. Kohla je kot finančni sekretar redno spremljal na srečanjih skupine G7, vodilnih ljudi sedmih najmočnejših svetovnih gospodarstev. Zatem je bil drugi človek nemške delegacije pri »humanitarni« Svetovni banki, kar pa je bil zgolj začetek njegovega udejstvovanja v vlečnih govedih globalnega neokolonializma.
Bil je tudi predsednik Evropske banke za obnovo in razvoj, od leta 2000 pa je grel svetovni finančni tron kot šef Mednarodnega denarnega sklada, katerega edini namen je ohranjanje nepravične distribucije svetovnih ekonomskih virov ter resursov blaginje.
Horst si lahko sedaj od silnih naporov oddahne. Svet si ne more.
Današnjo informativno haranje začenjamo v najštevilčnejši demokraciji na svetu. Indijski mandatar Singh je predsedniku Kalamu predstavil imena 28-ih ministrov in 39-ih državnih sekretarjev, ki bodo v tem mandatu nastavljeni pod lupo dobri milijardi indijskega življa.
Eni prihajajo, drugi so v odhodu. Odstopil je južnokorejski premier Goh, ki je državo kot začasni predsednik vodil dva meseca, potem ko so proti predsedniku Rohu uvedli postopek za odstavitev, ki ga je nato ustavno sodišče pred desetimi dnevi zavrnilo.
Pravzaprav pa nas Indija ali Južna Koreja ne zanimata toliko kot prihajajoča razpaljotka, ki bo gotovo spremljala srbske predsedniške volitve. Potrjena je “urnebesno” pisana trinajsterica kandidatov, ki bo 13. junija tekmovala v nategovanju volilnega telesa. Iz Beograda se oglaša Dragan Novaković:
/////////////////////////////////////////////////////
Medtem pa so v Kosovski Mitrovici tam živeči Srbi zagrozili, da se bodo iz pokrajine izselili, če se ne bodo v najkrajšem roku pričela obnovitvena dela na cerkvah, manastirih ter ostalih pravoslavnih svetinjah, ki so jih porušili ali požgali kosovski Albanci.
Dolgo časa je za slovensko Kosovo veljalo območje Nove Gorice. Župana občin Nove in Stare Gorice bosta danes odstranila prvi kos žice na Sabotinu, ki je toliko časa ločeval nas, evropske šiptarje, in Italijane, evro-Srbe, ter tako zasejala seme sodelovanja in prijateljstva na tem območju.
ZDA in Velika Britanija bosta v Varnostnem svetu Združenih narodov predstavili dolgo pričakovani predlog resolucije o Iraku, s katero naj bi se končala okupacija države, okrepila vloga Združenih narodov ter opredelila prenos oblasti na Iračane, ki je predviden za 30. junij. Okupatorji bodo ostali, če jih bo tako prosila nova iraška oblast. Tista oblast, ki naj bi ji po pričakovanjih načeloval Ahmed Čalabi. Tisti Čalabi, ki je bil do konca aprila na ameriškem plačilnem seznamu. Delodajalci so mu do maja nakazovali po 300.000 njihovih zelencev mesečno, nato pa je Čalabi nekajkrat izrazil pomisleke o poteku osvobajanja in demokratizacije Iraka. Ameriška vojska je pri njem doma opravila hišno preiskavo ter ga razglasila za iranskega vohuna.*
Komentarji
komentiraj >>