Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Državljanska drugorazrednost slovenskih Romov (3708 bralcev)
Sreda, 26. 5. 2004
tomazza



V Sloveniji je težko biti cigan, oziroma, pardon, politično korektno - Rom. Da je sožitje avtohtonih Slovencev z veliko začetnico in na slovenskih tleh od nekdaj avtohtonih Romov nekaj povsem utopičnega, je po strelu v okolici Ivančne gorice izpred tedna dni spoznala tudi Vlada. To nenazadnje sama zase pričata tudi ponedeljkov in torkov sestanek na ministrski ravni, iluzija demokratičnega sobivanja različnih pa bo dokončno padla jutri, ko se bodo pred parlamentom na protestnem shodu točno ob 12.00-ih zaradi ignorance oblasti do njihove ogroženosti s strani romskega dela prebivalstva zbrali slovenski avtohtoni državljani iz lokalnih skupnosti Dolenjske, Posavja in Bele krajine.

V ponedeljek je v popolni tajnosti na Vladi zaradi romske problematike potekal takopoimenovani - krizni sestanek. Predstavniki Romov nanj sicer niso bili vabljeni, tožbe županov Ivančne Gorice in Novega mesta o upravičeni zrevoltiranosti civilnega dela prebivalstva Slovencev z velikim S sta pred direktorjema policijskih uprav Ljubljane in Novega mesta poslušala zgolj pravosodna ministrica in okoljski inšpektor. V torek pa sta si jutranjo dobro voljo zaradi obtožb županov dolenjskih skupnosti na račun nedelovanja domačih represivnih organov v prostorih občine Škocjan dala pokvariti notranji minister Rado Bohinc in generalni direktor policije Darko Anželj. Kakšna je kultura demokratičnega dialoga v od 1. maja sicer deklarativno evropski Sloveniji, spet samo zase priča dejstvo, da na sestanku ni bilo niti enega od romskih svetnikov iz občin, ki so se po hudem upiranju naposled le uklonile zakonodaji in v svoje svetniške vrste sprejele tudi predstavnika Romov.

Pa da ne bo pomote, v občini Ivančna Gorica, na prostorih katere je prejšnji teden prišlo do tragedije, v kateri je bil zaradi strela 18-letnega Roma v vrat ranjen domačin, Slovenec z velikim S iz vasi Krka, zakonsko obvezo, da morajo med svoje občinske svetnike pripustiti tudi predstavnika Romov, še naprej zavračajo. Ranjenec sicer okreva v prostorih Kliničnega centra, 18-letni strelec pa je v priporu.

In zakaj pravzaprav gre? Da je po besedah župana občine Novo mesto Boštjana Kovačiča civilni del prebivalstva upravičeno zrevoltiran in da razmere že presegajo njihovo toleranco oziroma strpnost, je na slovenskem podeželju sicer že povsem običajna folklora. O tem namreč priča dejstvo, da se povsod, kjer bi o sožitju med bolj in manj avtohtonimi lahko govorili že zaradi dejstva, da tam Romi živijo že od nekdaj, majhne otroke folklorno straši prav s črnimi Cigani. Za demokratično sobivanje različnih na tej od prvega maja naprej vse manj suvereni slovenski grudi pa je bolj zaskrbljujoča oznaka prvega predstavnika oblasti občine Novo mesto, ki je v slovenskem vrhu po številu v njej živečih Romov, da je govora o civilnem delu prebivalstva. Kajti če se je zrevoltirano civilno prebivalstvo, natančneje 25 moških vaščanov, odpravilo red delat na travnik, kjer sta deset dni taborili dve družini potujočih Romov, potem je logično vprašanje, kaj za vraga so po mnenju župana občine Novo mesto, ki bi po funkciji moral predstavljati vse njene prebivalce, potem Romi?

In pri tem so kot ponavadi pravzaprav še najbolj kilavi prav izgovori slovenske policije. Tudi naslednik Marka Pogorevca direktor generalne policijske uprave Darko Anželj kot papiga ponavlja izgovore svojega predhodnika, da ojoj policija preprosto nima dovolj velikih pooblastil. Tu je potrebno tokrat izjemoma pritrditi prvaku Slovenskih demokratov Janezu Janši, ki je zaradi dejstva, da prav v vaseh iz okolice Ivančne Gorice in Grosuplja domuje levji delež njegovega volilnega telesa, od predsednika Vlade zahteval ugotovitev odgovornosti tistih, ki bi morali zakonito ukrepati že pred incidentom.

Kljub temu, da Janša krivca sicer ni poimenoval, je jasno, da je to policija. Če lahko ta povsem zakonito in po tekočem traku odstranjuje tistih nekaj ljubljanskih squaterjev, ki zasedajo privatno lastnino, potem je jasno, kako zelo kilavi so vsi izgovori, da policija ni imela pristojnosti, da bi odstranila Rome, ki so se nastanili na zemljišču enega od vaščanov. Glede na to, da smo s kapitalizmom za svojo sveto doktrino prevzeli prav institut zasebne lastnine, imamo v tej državi namreč tudi za takšne zadeve predvidene demokratične procedure in postopke. In kdo drug bi jih moral bolj poznati kot prav policija?

Poleg varovanja zasebne lastnine pa naj bi bila osrednja naloga policije tudi varovanje javnega reda in miru. Glede na to, da je 25 vaščanov, ki so potem prevrnili avtomobil, najverjetneje poskusili prevrniti tudi kombi in šele po strelu preplašenega 18-letnika odnehali, policijo o svojih namerah obvestilo, je torej policija kriva dvakrat. 25-članski vaški straži bi lahko pohod, v katerem so poskušali vzeti pravico v svoje roke, namreč tudi preprečila in ne zgolj besedno odločno odsvetovala.

Toda prav vse maličenje domačih medijskih trobil večinskega diskurza, ki zadeva ta strelni incident na travniku ob vasi Krka, za katerega so za dežurne krivce kot že ničkolikokrat obveljali zgolj in samo Romi, in nenazadnje tudi za jutri napovedani protestni shod podeželskih Slovencev z velikim S pred parlamentom kaže, kako zelo težko je na slovenskem podeželju biti Rom. Biti drugačen, pa ne samo po barvi kože, pač pa tudi po navadah in načinu življenja. Pa pomislite kdaj na to, ko se boste naslednjič na kaki od prestolničnih prireditev visoko institucionalne kulture ponovno naslajali nad pristnimi zvoki, ki jih iz svojih inštrumentov izvabljajo romski glasbeniki.

Odpoved: Tudi današnji N-euro moment z državljansko drugorazrednostjo slovenskih Romov v zobeh sem prispeval Tomaž Z.


Komentarji
komentiraj >>