Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
captain beefheart (4384 bralcev)
Sreda, 2. 6. 2004
outlaw



Radio študent
IZVEN ZAKONA
captain beefheart
SREDA, 2. 6. 2004, 22.30 - 23.30
avizo trak MOČ PESMI, 6
1. CD disk pet, 1, od 00.00 do 00.16, nato utišaj in vmiksaj
2. CD disk ena, 6 (on) HERE I AM I ALWAYS AM captain beefheart 2.34
VEDNO V PODLAGO, kadar je le mogoče: CD bill frisell, 8 (on) OUTLAWS bill frisell 4.19
Here I Am I Always Am, Tukaj sem, vedno sem, pesem Dona Vlieta ali Dona Van Vlieta, Captaina Beefhearta, poskusni posnetek iz 1966. leta. V uvodu pa opozorilo njegovega prijatelja, medtem preminulega Franka Zappe: »Poslušajte, bodite tiho, pazljivo poslušajte glasbo tega človeka, ker, če ne boste, boste zamudili nekaj pomembnega…«.
Tole je oddaja Moč pesmi, v kateri se, v okviru oddaje Izven zakona, vsako prvo sredo v mesecu posvečamo spominu na ključne sodobne pisce pesmi iz Amerike in okolice druge polovice dvajsetega stoletja. Z vami sva zdajle Milko Poštrak in .
Captainu Beefheartu bi seveda morali posvetiti Ghosta Radia Študent, vendar enostavno ne najdem časa za to. Prav tako bi moral Ghosta dobiti tudi Frank Zappa in še kdo iz tega kroga samosvojih ustvarjalcev, ki, kot se je izrazil naš bližnji koncertni gost, Ornette Coleman, počnejo nekaj, česar ne počne nihče drug in jih zato ne moreš primerjati z nobenim drugim. Primerjave so namreč naši priljubljeni pripomočki, ko poskušamo nekomu, ki še ni slišal nekega ustvarjalca, le-tega predstaviti tako, da ga opišemo kot podobnega nekemu že znanemu izvajalcu. To se nam je dogajalo, ko smo recimo v sedemdesetih hoteli skupino Buldožer opisati s primerjavo z Mothers of Invention Fanka Zappe, potem pa je presenečeni Boris Bele zatrjeval, da Mothers of Invention sploh niso poznali, dokler v zapisih o njih niso zasledili teh primerjav. Podobno se je zgodilo skupini Žoambo Žoet Workestrao, torej Gregorju in Ivotu ali Trti mrti, ko smo jih vneto primerjali s Captainom Beefheartom. In, ko že težim s primerjavami, v isti koš s posebneži, kakršna sta omenjena Frank Zappa in Captain Beefheart, smo in so trpali še že omenjenega Ornetta Colemana, pa Pere Ubu, Velvet Underground, Suna Raja in druge naše ljubljenčke. Mimogrede, na nekem koncertnem posnetku slišimo enega vnetega obiskovalca, ki se je med izvajanjem Captaina Beefhearta vztrajno drl: »Sun Ra, Sun Ra.«
Kot sem rekel, Captainu Beefheartu bi morali posvetiti Ghosta Radia Študent, da bi poslušali vsaj približno zadosten odmerek njegove glasbe in povedali dovolj ključnih podatkov. Vendar smo zdajle v oddaji Moč pesmi, kjer imamo na razpolago uro časa, torej zgolj kratek, delen, nepopoln, fragmentiran spomin na enega ključnih ameriških ustvarjalcev, ki se je z glasbenega prizorišča umaknil 1982. leta in se posvetil slikanju. Oprl se bom predvsem na druge različice znanih pesmi, zabeležene na izvrstni zbirki Grow Fins, Redki posnetki Captaina Beefheata od 1965 do 1982. V uvodu smo že slišali enega od njih, Here I Am I Always Am, različico sicer znanega posnetka, vsaj recimo z Epja The Legendary A&M Sessions, objavljenega 1984. leta. Naslednja je Obeah Man, ki prej, do zbirke Grow Fins, uradno ni bil objavljen.
3. CD disk ena, 1 (on) OBEAH MAN captain beefheart 2.49
Captain Beefheart je bil rojen 15. januarja 1941. leta v Glendaleu v Kaliforniji kot Don Vliet. V začetku šestdesetih je imenu dodal van, torej Don van Vliet. O njegovem otroštvu in odnosu do staršev kroži veliko bolj ali manj nepreverjenih anekdot. Kot recimo tale, ki jo je povedal sam: »Ko sem bil star tri leta, sem rekel svoji mami, ti boš Sue, on, moj oče, bo Glen. Ne prestopita te črte, pa bomo prijatelji.« Ob drugi priliki je omenil, da je bil pri štirih letih v vrtcu in da je bila glavna težava ta, da ni mogel kipariti. Igrali so se z nekimi kockami, a to ni bilo to. Nek glasbenik, ki je bil v začetku šestdesetih pri njem doma, je poročal, kako je Don kričal na svojo mamo, naj mu prinese Pepsi iz hladilnika, Ry Cooder, ki je krajše obdobje igral v eni od zgodnjih različic skupine Magic Band, pa je kasneje izjavil, da je Captain Beefheart totalni fašist in da se, če si v njegovi bližini, počutiš kot Ana Frank.
Tule je še en zgodnji poskusni posnetek iz 1966. leta, prvič uradno objavljen na zbirki Grow Fins. Just Got Back from the City.
4. CD disk ena, 2 (on) JUST GOT BACK FROM THE CITY captain beefheart 1.53
Likovno ustvarjanje štiriletnega Dona Vlieta je pritegnilo pozornost portugalskega kiparja Augustinija Rodrigueza, ki ga je proglasil za čudežnega otroka. 1954. leta so mu ponudili štipendijo za študij umetnosti v Evropi, vendar so njegovi starši zavrnili ponudbo in se odselili v puščavo Mojave. Tam se je mladi Don spoprijateljil s Frankom Zappo. V tistem času se je naučil igrati ustno harmoniko in saksofon in se pridružil par lokalnim ritem in blues skupinam, kot sta bili Omens in the Blackouts. Frank Zappa, ki je en semester študiral na koledžu, je nameraval posneti film z naslovom Captain Beefheart Meets the Grunt People. Okoli naslova filma kroži par različic, ki, če jih povežem in povzamem, pravijo približno takole. Naslov filma bi si naj zamislil Frank Zappa, ime Captain Beefheart pa bi naj bilo oprto na nek starejši dovtip, povezan z Donovim dedkom in s stripovskim junakom Captain Amerika. Kakokoli, Don van Vliet si je sredi šestdesetih omenjeno skovanko sposodil za svoje umetniško ime.
Poslušajmo vsaj še en starejši, tokrat koncertni posnetek Captaina Beefhearta in skupine The Magic Band iz 1966. leta, še en poklon bluesu, Tupelo.
5. CD disk ena, 8 (on) TUPELO captain beefheart 4.09
Captain Beefheart je 1964. leta ustanovil prvo različico zasedbe the Magic Band, v kateri so bili kitarista Alex St. Clair in Doug Moon, basist Jerry Hardley in bobnar Paul Blakey. Že na prejle slišanih posnetkih so bili nekateri drugi člani, vendar zdajle nimam časa, da bi jih našteval. Pomembno je, da sta bila takrat stalna člana kitarist Doug Moon in basist Hardley. Menda so celo igrali na nekih najstniških plesih. Zatem so podpisali za založbo A&M in objavili malo ploščo Diddy Wah Diddy. Načrtovali so album, vendar ga je direktor založbe Jerry Moss zavrnil kot preveč negativnega. Skupina je nekaj pesmi, ki jih je že posnela, v nekoliko drugačni postavi posnela še enkrat in jih 1967. leta objavila na albumu z verjetno sarkastičnim naslovom Safe As Milk, Varno kot mleko. V album nas uvaja pesem Sure 'Nuff ' Yes I Do, ki jo bomo zdajle poslušali v eni od zgodnjih poskusnih različic iz 1967. leta.
6. CD disk ena, 12 (on) SURE 'NUFF 'N YES I DO captain beefheart 2.11
Safe As Milk je klasika. Album, ki je, kot mnoge plošče iz tistega časa, deležen raznoraznih prepakiranj, ki lahko zmedejo površnega poslušalca. Tako imamo na razpolago tudi različico Dropout Boogie. Pesem Yellow Brick Road je, skupaj z Abba Zabba, izšla tudi na mali plošči. Poslušajmo Yellow Brick Road v poskusni različici.
7. CD disk ena, 13 (on) YELLOW BRICK ROAD captain beefheart 1.35
Poslušajmo vsaj eno pesem z izvirno objavljene plošče Safe As Milk. Naj bo to Call On Me, ki jo imamo sicer tudi v poskusni, vendar, v primerjavi s tole uradno objavljeno različico, zelo mlačni izvedbi. Call On Me.
8. CD safe as milk, 3 (on) CALL ON ME captain beefheart 2.39

Call On Me, ena od bolj običajno zvenečih pesmi na albumu Safe As Milk Captaina Beefhearta. Kitare bi koga spomnile celo na pozvanjanje kakih The Byrds. Naj zgolj omenim, da je na albumu Safe as Milk ena še bolj običajno zveneča pesem, da ne rečem sentiš I'm Glad. To izpostavljam tudi zato, da pokažem, da Capain Beefheart, kot se je videlo kasneje v sedemdesetih, ni zgolj širil meje glasbenih zakonov, temveč je blestel tudi v okviru pop formata. Mogoče se je tam, v znanem in primerljivem okvirju, še posebej lepo videlo, kako izreden glas ima. Menda z razponom štirih in pol oktav, čeprav dvomim, da je to sploh mogoče. Kakorkoli, tudi zato so ga primerjali s Howlinom Wolfom.
No, zapleti z objavljanji njegovih plošč so se nadaljevali. 1968. leta je sledil album Strictly Personal, ki pa ga je producent Bob Krasnow, brez vednosti Captaina Beefhearta, ki je bil takrat na turneji, remiksal in mu dodal psihedelične zvoke. Pred časom je plošča izšla v remiksani, izvirniku bližji inačici, še pred tem, junija 1992, pa so nekatere druge različice s te plošče, pa tudi nekaj neobjavljenih posnetkov, izšli na plošči z naslovom I May Be Hungry But I Sure Ain't Weird, Mogoče sem lačen, vendar gotovo nisem čuden. To je vrstica besedila iz pesmi Safe As Milk, ki je imela naslov kot prvenec, čeprav je na njem ni bilo. Mimogrede, na kasnejši reizdaji albuma Safe As Milk na CDju je dodanih sedem posnetkov, od katerih nekateri so se pojavili na omenjeni zbirki I May Be Hungry But I Sure Ain't Weird ali na plošči Strictly Personal, vključno z eno od različic pesmi Safe as Milk. Album I May Be Hungry But I Sure Ain't Weird smo enkrat v devetdesetih v predhodnici tele oddaje, torej v Kozmikih, že predstavljali in analizirali, zato z njega zdaj le ena pesem, ki jo najdemo tudi na plošči Strictly Personal, Gimme Dat Harp Boy.
9. CD i may be hungry, 5 (on) GIMME DAT HARP BOY captain beefheart 3.37
Album Strictly Personal se je končeval s pesmijo Kandy Korn. Poslušajmo jo v koncertni izvedbi iz 1968. leta z zbirke Grow Fins.
10. CD disk dve, 6 (on) KANDY KORN captain beefheart 4.23
Dodatno zmedo okoli plošč Captaina Beefhearta poglablja album Mirror Man, objavljen 1970. leta. Na njem najdemo štiri posnetke, od teh dva dolga 19 in 16 minut, za povrh osemminutno izvedbo pravkar slišane Kandy Korn. Menda je bil drugi album Captaina Beefhearta pravzaprav mišljen kot dvojni, z naslovom It Comes to You in a Plain Brown Wrapper, Ploščo boš dobil v enostavnem rjavem ovitku. Plošča je nato izšla kot enojni album pod naslovom Strictly Personal, prav manjkajoča druga plošča pa bi naj vsebovala tiste posnetke, ki so izšli pod naslovom Mirror Man. Nas pa zdajle bolj zanima, da je 1969. leta izšla mojstrovina rock glasbe in širše, Trout Mask Replica. Poslušajmo uvodno pesem, Frownland.
11. CD trout mask replica, 1 (on) FROWNLAND captain beefheart 1.41
O Trout Mask Replica bi lahko kajpak naredili samostojno oddajo. Mislim, da smo ploščo predstavljali v okviru niza Večnih petdeset na našem in vašem Radiu Študent pred par leti. Na zbirki Grow Fins imate recimo en disk posvečen snemanju te plošče, instrumentalne izvedbe pesmi z nje. Album, ki sega onkraj meja rock and rolla in uhaja vsakršnim slogovnim opredelitvam. Nek komentator je omenil, da je še po neštetih poslušanjih odkrival nove in nove podtone in da je šele potem, ko je poslušal recimo album Free Jazz Ornetta Colemana ali plošče Velvet Underground, imel ključ do posameznih skladb ali jih uspel umestiti v nek konteks.
Z albuma Trout Mask Replica zdajle poslušajmo le še pesem Moonlight On Vermont.
12. CD trout mask replica, 6 (on) MOONLIGHT ON VERMONT captain beefheart 4.36
Na albumu Trout Mask Replica je pesem Orange Claw Hammer, ki jo Captain Beefheart odrecitira brez glasbene spremljave. V neki radijski oddaji je pesem odigral v živo ob spremljavi kitar. Orange Claw Hammer.
13. CD disk pet, 15 (on) ORANGE CLAW HAMMERcaptain beefheart 4.39
Veličastna izvedba pesmi Orange Claw Hammer v neki radijski oddaji 1975. leta. Pred tem je Captain Beefheart 1970. leta objavil ploščo Lick My Decals Off, Baby, svojevrstno poglobitev albuma Trout Mask Replica. S te mojstrovine poslušajmo pesem Woe Is Uh Me Bop, vendar tokrat v koncertni izvedbi iz 1971. leta.
14. CD disk pet, 3 (on) WOE IS UH ME BOP captain beefheart 2.46
Lick My Decals Off, Baby je bil svojevrsten zaključek prvega obdobja Captaina Beefhearta, prve petletke, ki jo je označilo nekaj najboljše glasbe v rock and rollu nasploh. Sledilo je drugo obdobje, v katerem je Captain Beefheart najprej 1972. leta objavil dve plošči, nato 1974. leta še dve. Oba para imata marsikaj skupnega. Prvi par sta plošči Clear Spot in The Spotlight Kid. Njima je skupno vsaj to, da sta izvrstno posneti, da imata torej do takrat najboljši zvok. Obe sta izšli pri založbi Reprise in sta posneti z isto ali vsaj zelo podobno zasedbo glasbenikov. S Clear Spot poslušajmo izvrstno pesem Big Eyed Beans from Venus. Bodite pozorni na Beefheatovo napoved posebnega tona, ki ga bo v sredini pesmi proizvedel kitarist Zoot Horn Rollo. Velikooki fižolčki z Venere.
15. CD clear spot, 21 (on) BIG EYED BEANS FROM VENUS captain beefheart 4.23
Mimogrede, na Clear Spot je tudi ena od Beefheartovih soulovskih uspešnic z naslovom Too Much Time.
Dvojček albuma Clear Spot je plošča The Spotlight Kid. Ena od osrednjih pesmi na njej je Grow Fins. Pesem, ki je dala naslov tudi prej omenjeni zbirki redkih posnetkov. Mi bomo zdajle to pesem poslušali prav z omenjene zbirke, v koncertni izvedbi iz 1972. leta. Grow Fins.
16. CD disk pet, 6 (on) GROW FINS captain beefheart 5.12
1974. leta je Captain Beefheart, medtem že spet pri drugi založbi, pri Virgin, objavil še en dvojček, plošči Bluejeans and Moonbeams in Unconditionally Guaranteed, po splošnem mnenju, tudi Captaina Beefhearta samega, njegovi najslabši plošči. Ob neki priliki je predlagal svojim poslušalcem, ki so kupili ploščo Unconditionally Guaranteed, da jo vrnejo v trgovino in poskušajo dobiti denar nazaj. Zgolj za vzorec in seveda zaradi pomanjkanja časa bomo z obeh plošč poslušali le parminutne odlomke. Z albuma Bluejeans and Moonbeams bo to verjetno najboljša pesem na njem, Observatory Crest.
17. CD a carrot, 9 (on) OBSERVATORY CREST captain beefheart 3.36
Album Unconditionally Guaranteed, po splošnem mnenju najbolj zanemarljiva plošča Captaina Beefhearta, je polna ljubezenskih pesmi, gotovo posvečenih njegovi ženi Jan van Vliet. Poslušajmo eno od značilnih: Happy Love Song, Srečna ljubezenska pesem.
18. CD a carrot, 3 (on) HAPPY LOVE SONG captain beefheart 3.55
Sredi sedemdesetih se je Captain Beefheart prvič za krajše obdobje umaknil z glasbenega prizorišča. S pojavom punka in novega vala je bil nenadoma spet v ospredju zanimanja, saj so ga kot vire navdiha navajali mnogi ustvarjalci, od Johnnyja Rottena ali Lydona do Marka E Smitha iz The Fall, ki je kasneje izvajal njegovo pesem Beatle Bones N' Smokin' Stones. Captain Beefheart pa se je konec sedemdesetih vrnil s silovitim trojčkom Shiny Beast – Doc at the Radar Station – Ice Cream for Crow. Album Shiny Beast bi naj imel naslov Bat Chain Puller, pa je menda nekaj zatežil z avtorskimi pravicami manager Franka Zappe. Po nekih virih bi naj obstojala bolj groba, neobjavljena različica te plošče, ki je v obtoku v obliki piratske plošče. Kakorkoli, nas čas neusmiljeno preganja, zato s te izredne plošče le pesem Owed T'Alex.
19. CD shiny beast, 8 (on) OWED T'ALEX captain beefheart 4.06
Po albumu Ice Cream for Crow je Captain Beefheart zapustil glasbeno prizorišče in se posvetil slikarstvu. Na eni od razstav sredi devetdesetih je imel tudi skulpturo z naslovom Katero vrsto tišine poslušaš zdaj. O vrnitvi h glasbi menda ne razmišlja, saj pravi, da je to krvavo naporno opravilo. Njegova spletna stran beefheat.com je zelo dejavna, kar naprej pa se pojavljajo razne koncertne plošče in zbirke doslej neobjavljenih posnetkov, tako ne bo presenetilo, če se dogodi še kaka vrnitev Captaina Beefhearta. Do takrat Dirty Blue Gene, pesem, oprta na isoimenski instrumentalni drobec iz časa plošče Strictly Personal, zabeležena na plošči Doc at the Radar Station iz 1980. leta.
20. CD doc at the rada station, 7 (on) DIRTY BLUE GENE captain beefheart 3.51
Naslednji teden v redni oddaji Izven zakona priprava na nastop Chrisa Eckmana in Bambi Molesters, pod imenom Strange, v KUDu France Prešeren v ponedeljek, 14. junija, ob tem še norveška skupina Midnight Choir. Naslednji mesec, prvo sredo v juliju, pa v oddaji Moč pesmi Kris Kristofferson.
Milko Poštrak se poslavljam z zelo spevno naslovno pesmijo zadnjega studijskega albuma Ice Cream for Crow iz 1982. leta. Lep pozdrav!
21. CD ice cream, 12 (on) ICE CREAM FOR CROW captain beefheart 4.37
avizo trak IZVEN ZAKONA, 5
Milko POŠTRAK


Komentarji
komentiraj >>