Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Cvri se v peklu, Ronald Reagan (3626 bralcev)
Ponedeljek, 7. 6. 2004
Erik




Vsi največji zahodni korporativni mediji se spotikajo drug ob drugega pri povzdigovanju Reaganove osebnosti in hvaljenju njegovih političnih sposobnosti. Associated Press je na primer objavil kliše, da se Reaganovi prijatelji in sovražniki strinjajo, da je spremenil svet. K temu se še vrnemo malo kasneje. BBC in CNN preminulega štiridesetega predsednika ZDA opisujeta kot zavzetega, pogumnega, odločnega in optimističnega voditelja, ki mu nikoli ni manjkalo človečnosti niti humorja.
Mediji z Ronaldom Reaganom plešejo ples mrtvecev. Povsem nezadržano mu pripisujejo tople humane vrline, ki jih ta pasji sin nikoli ni imel. Reagan je bil človek samo v biološkem pomenu te besede. Gre namreč za enega največjih morilcev, lopovov in lažnivcev, ki je kdajkoli zasedal prostor v ovalni pisarni. Spoznajmo torej pobližje Ronalda Reagana.

Najprej velja omeniti to, da je bil človek popolna budala, ki je do zadnjega dne svojega predsedovanja trdil, da so drevesa bolj kriva za onesnaževanje zraka kot avtomobili. Toda največje neumnosti je Reagan stresal na področju zunanje politike. Za svojo najboljšo prijateljico, predsednico britanske vlade Margaret Thatcher je trdil, da je najboljši tip v Angliji, medtem ko se je po obisku Latinske Amerike navduševal nad spoznanjem, da južnoameriški kontinent sestavlja kopica neodvisnih držav.

Najožji Reaganovi sodelavci svojemu nekdanjemu šefu pripisujejo karizmatično osebnost. Vendar resnica je ta, da je bil človek na sestankih v Beli Hiši le redkokdaj zbran in večkrat je celo zadremal za mizo. Znana je na primer njegova izjava, ki gre nekako takole: »Ne pijem kave ob kosilu, ker me potem ohranja budnega celo popoldne.«

Vprašanje, ki si ga mnogi zastavljajo, je, ali je bil Ronald Reagan zgolj marioneta v rokah mnogo vplivnejših politikov iz zakulisij Bele Hiše in Pentagona. Mnogi izmed teh ljudi še vedno krojijo politiko Washingtona. Omenimo jih zgolj nekaj: Dick Cheney, Donald Rumsfeld, Paul Wolfowitz, Otto Reich in James Baker. Ronald Reagan je svoje razmerje s temi ljudmi pojasnil z naslednjimi besedami: »Povejo mi, kaj moram storiti. Vsak dan dobim kos papirja, ki mi pove, kaj imam za početi čez cel dan.«

Na sestankih, pa tudi tiskovnih konferencah se je Reagan rad posluževal fraz in sloganov, s katerimi je prej nastopal v hollywoodskih filmih. Spomnimo, Reagan je igral v drugorazrednih filmih za mladino, v katerih je ponavadi igral kavbojca in enkrat najboljšega prijatelja šimpanza. Bush starejši, ki je bil Reaganov podpredsednik, je izjavil, da si bo Ronalda zapomnil po njegovih fantastičnih govorih. Gre za idiotizem brez primere. Prvič, govore predsednikom pišejo njihovi podrejeni in drugič – normalno, da jih je Reagan znal fantastično prebrati, saj je bil vendarle profesionalni igralec. Cheney, Rumsfeld, Reich in ekipa tudi niso od njega nič manj pričakovali.

Nekateri se bodo Reagana spomnili še po tem, da je končal Hladno Vojno brez enega iztreljenega metka. Da, povejte to svojcem in prijateljem milijonov mrtvih od Afganistana, Libije, Iraka, Irana do Grenade in Nikaragve. Pod Reaganovim predsedovanjem sta bila CIA in Pentagon vpletena v najbolj gnusne zločine proti človeštvu. ZDA so Iraku in Iranu prodajale kemično ter biološko orožje in intenzivno oboroževale ter trenirale teroriste iz arabskih in latinskoameriških držav.

Še eden plesniv mit o končanju Hladne Vojne je ta, da je Reagan odnesel zmago nad Sovjetsko Zvezo potem ko si slednja ni ni mogla privoščiti gradnje protibalističnega ščita in je tako izgubila oboroževalno tekmo z ZDA. Tudi prav. Vendar dejstvo ostaja, da si gradnje protibalističnega ščita niso mogli privoščiti niti Američani. Ronald Reagan je skoraj bankrotiral državo in nacionalni dolg povečal na kar tri trilijone dolarjev. Ko so Reagana takrat novinarji vprašali za komentar, jim je odvrnil: “Nisem zaskrbljen zaradi deficita. Dovolj je velik, da lahko skrbi zase.” Amerika si še vedno ni opomogla od Reaganovega razsipništva in ostaja najbolj zadolžena država na svetu. Bush mlajši skrbi, da bo tako ostalo še naprej.

Pod Reaganovim vodstvom se je razcvetela vojaška industrija, bogati so postali bogatejši, revni pa revnejši. Reagan je dobesedno poteptal ameriški sistem socialnega varstva ter uvedel najstrožjo obliko neoliberalnega kapitalizma, znano kot Reaganomija. Človek je v svoji objestnosti uničil na milijone življenj, pa vendarle je zapustil Belo Hišo kot eden izmed najbolj priljubljenih predsednikov v zgodovini ZDA. In po čem si ga bodo Američani najbolj zapomnili? Po večnih humornih nastopih v javnosti. Zdaj torej poznamo recept za uspešnega politika: če hočeš zajebati ljudi, se jim smehljaj v obraz. Toda, a ni bilo tako že od nekdaj?

Bush mlajši je na vojaški proslavi v Normandiji počastil svojega vzornika z naslednjimi besedami: “Ronald Reagan je bil velik človek. Za seboj je pustil nacijo, ki jo je obnovil in svet, ki ga je rešil.” Ne eno in ne drugo. Res je v navadi, da se o umrlih govori vse najlepše. Vendar ne o tem človeku. Nikoli. Ronalda Reagana bi morali stokrat klonirati in ga vsakič postaviti pred strelni zid. Ni nam žal, da je končno umrl. Žal nam je, da se je sploh kdaj rodil. Jebi se, Ronald Reagan. Jebi se in cvri se v peklu, prekleti pasji sin!




Komentarji
komentiraj >>

Re: Cvri se v peklu, Ronald Reagan
leon [08/06/2004]

Živjo! Me je ta debata vzpodbudila, da se tudi sam vključim vanjo. S poanto članka se vsekakor strinjam - tu sploh ni dileme, deloma pa se moram strinjati z Alenko - zadnji odstavek oz. odkrito napeljevanje na to, da bi bilo treba nekega človeka postaviti pred zid (pa čeprav gre v tem primeru za hipotetično predpostavko) pa je natanko tisto, česar v nobenem primeru ne odobravam. Pa to ne pomeni, da se postavljam nad pisca ali karkoli podobnega. Vem, da mehanizmi, ki naj bi take kretene kaznovali itd. ne delujejo, na logiko oko za oko pa ne pristajam. Lp, Leon
odgovori >>

Re: Cvri se v peklu, Ronald Reagan
Maja [08/06/2004]

To! Končno nekdo, ki si upa biti politično nekorekten in povedati svoje mnenje s pravimi besedami, za razliko od tipičnega slovenskega "bom za vsak slučaj tiho ali pa vsaj zelo, zelo, zelo previden pri tem kako in kaj povem, saj nikoli ne veš...." Polepšal si mi dan.
odgovori >>

    Re: Cvri se v peklu, Ronald Reagan
    hellga [21/07/2004]
    Tudi meni! Sem zastrigla z usesi ob tako direktni kritiki, ki jo imamo tako malokrat priloznost slisati kjerkoli!!! Orokavicena mnenja se namrec mnogokrat zaradi "civiliziranosti" oddaljujejo od tega, kar bi morali dejansko izraziti - nepomebnega človeka, ki lastnorocno in nacrtno ubije eno osebo, nam ni tezko imenovati morilec, medtem ko nekoga, ki pa je s svojim podpisom vsak dan ubijal v narekovajih, pa ... in pri tem seveda ne mislim samo Ronchija,....zakaj moramo vedno sofisticirati vse banalne svinjarije, ki se dogajajo vsak dan in pljunke zavijati v roza svilene robcke, ker pripadajo nadljudem? Drek je drek in ne telesni izlocek svetlorjavkaste barve srednje trdote. bravo erik
    odgovori >>

Re: Cvri se v peklu, Ronald Reagan
alenka [07/06/2004]

Spoštovani avtor tega teksta! Sej je čist v redu, da ne maraš Reagana - zakaj bi ga le, tut jst ga ne, me pa moti to, da se spuščaš na raven gostilniškega bentenja, ki na resnem mediju ne bi smelo imeti prostora. Razumem tvoj gnev, obenem pa me odvrača forma - sori, zaradi nje pač ne morem spoštovati ne avtorja, ne postaje, ki tak (neprofesionalen) prispevek objavi. Artikuliran, argumentiran komentar je dosti bolj učinkovit kot jebanje vsem vsepovprek - to lohk počneš med frendi. V upanju, da mi takih prispevkov na mojem najljubšem radiu ne bo treba več poslušati, vas lepo pozdravljam. Alenka
odgovori >>

    Re: Cvri se v peklu, Ronald Reagan
    Erik Nevljudni [07/06/2004]
    Super! Končno sem dobil nek komentar na svoje blebetanje, ki ga tu zganjam že kar nekaj časa. Tvojo kritiko spoštujem in priznavam, da je v glavnem konstruktivno naravnana. Vendar se naslednjič raje izogni pridiganju in lažnemu moraliziranju, ki je zgolj abortiran produkt spektakelske družbe, v kateri živimo kot zaporniki in ne kot svobodni ljudje. Pa še to: nočem dajati vtisa, da sem aroganten oziroma prepotenten, toda ne govori mi, da razumeš moj gnev, ker ga preprosto povedano NE. Ne zaupaj ljudem, ki ti v pridiganju ali prepiru razlagajo, da razumejo tvoj gnev (ali karkoli že), ker se s tem hočejo avtomatično postaviti nad tebe in tvoja stališča. Gre za ednistveno vrlino pridigarjev, ki je nesmrtna kakor njihovi lažni ideali. Oh ja, da ne pozabimo: očitaš mi gostilniško bentenje, sama pa na začetku komentarčka uporabljaš nek čuden jezik, ki mi od daleč deluje na prostaško staro slovanščino. Vzel sem si nekaj časa, da bi razumel, kaj te najbolj moti pri mojem tekstu. Sama namreč svoje kritike (če je to bilo to) nisi dovolj učinkovito argumentirala ali podprla s citati iz teksta, kar se v takih primerih ponavadi počne. Očitaš mi torej gostilniško bentenje, neprofesionalnost in jebanje mater vse povprek. Smešno. Dvakrat sem rekel, da je RR (prekleti) pasji sin in enkrat, da je budala. Da je in prvo in drugo sem nesporno dokazal v tekstu in to predvsem na ta način, da sem citiral NJEGA samega. Dejstvo tudi je, da je bil človek morilec, ki si sicer ni nikoli mazal rok s krvjo svojih žrtev in pa lopov ter lažnivec. Pri takih ljudeh jaz ne varčujem z besedami, vendar sem se pri pisanju teksta vseeno držal nazaj in nisem, kakor mi očitaš, jebal mater vsepovprek, karkoli naj bi že to pomenilo. Te zanima, zakaj sem na koncu uporabil tisti ‘Jebi se, Ronald Reagan’? Ni mi niti prekipelo, niti nisem to napisal, da bi preko tega dosegel kakšen dramatičen učinek. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so zavedni Američani, ki so videli, kaj ta tip počne njihovi državi in naslednjim, nerojenim generacijam, marširali po ulicah z dvignjenimi pestmi in kričali: ‘Fuck you, Ronald Reagan!’ Ta krik je postal osrednji slogan proti Reaganovi oblasti in vsemu, kar je predstavljala. Tu ni šlo za gostilniško bentenje ali vulgarizem, temveč za povsem človeški način emancipacije od ideologije prevladujočega razreda, ki ga je Reagan zastopal in obratno. Nisem niti pričakoval, da bo kdo od poslušalk in poslušalcev to razumel, ampak sem vseeno to vključil na konec komentarja, ker se je meni kot AVTORJU to zdelo pomembno. Če sem na koncu povsem odkrit, mi je čisto vseeno, če sem te z normo mojega komentarja užalil ali ti pokvaril dan, čeprav seveda to ni bil moj namen. Prečitaj še enkrat, kaj mi očitaš, potem pa se ozri okoli sebe in vidi, v kakšnem svetu živiš/živimo. Do kdaj naj bomo hlapci vsiljenega moraliziranja in bontona, ki so nam ga takoj po rojstvu nalepili na usta? Mene ni sram marsikomu povedati to kar mu/ji gre. Zakaj? Ker vem, da če bi ljudje od vekomaj pazili na svoje besede in da komu ne stopijo na prste, bi danes še vedno gradili piramide. S spoštovanjem, Erik Valenčič
    odgovori >>