Če vam gredo na živce prežvečene domače in globalne zdrahe, se ozrite v nebo. V krožnico milijardo kilometrov oddaljenega drugega največjega planeta našega sončnega sistema Saturna se je sinoči utiril prvi zemeljski artifakt. Na kakšen sprejem morebitnih domorodcev je naletel, še ni znano, dejstvo pa je, da je ameriško-evropska dvojna sonda Cassini-Huygens po sedmih letih potovanja prečkala Saturnove prstane in se udomačila v njegovi orbiti.
Skupni projekt Nase, Evropske vesoljne agencije – ESA, in, pazite, celo italijanske vesoljske agencije ASI, je vreden 3,3 milijarde dolarjev. Do svojega samouničenja bo naslednje štiri leta 76-krat obkrožila Saturn, od blizu pa si bo ogledala tudi 7 od 31 znanih Saturnovih lun. V nebo zazrti radovedneži človeškega rodu so zadovoljni.
Zadovoljna pa sta tudi ruski kozmonavt Genadij Padalka in ameriški astronavt Mike Fincke, ki sta se kar 5 ur in 40 minut sprehajala po nebu. Med vesoljskim sprehodom okoli Mednarodne vesoljske postaje, na katerega sta se pripravljala dober mesec in pol, sta uspešno popravila sklopko enega od njenih štirih stabilizatorjev. V nebo zazrti človečki z Zemlje so jima za opravljeno delo zaploskali.
Interesna polja ameriške strateške politike na Zemlji ostajajo z nafto dobro prepojena tla. Uradni vzrok, da bo Busheva administracija naokoli poslala osnutek resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov o Sudanu, so sicer iskreni humanitarni in človekoljubni vzgibi. Z njo mednarodna skupnost poziva, da naj pomaga pri reševanju humanitarne krize ter uvede sankcije proti arabskim paravojaškim milicam – »džandžavid«, ki ob izdatni podpori države, vojske in policije pobijajo temnopolte Sudance.
Celo Združeni narodi nemo priznavajo, da je od februarja lani v tem etničnem čiščenju umrlo najmanj 10.000 ljudi, več kot milijon pa jih je ostalo brez doma. Da bi bila reč še bolj verodostojna, si je za včerajšnji obisk enega od 137-ih begunskih taborišč ameriški državni sekretar Collin Powell sposodil še generalnega sekretarja OZN Kofija Anana. Nerodno je le, da Sudan načrpa po 300.000 sodčkov nafte na dan.
Pri zagotavljanju ameriških strateških interesov na iraških z nafto prepojenih tleh pa ni bil najbolj uspešen že nekdanji poveljnik ameriških in tudi vseh drugih enot v zgolj metafizično suverenem Iraku, Ricardo Sanchez. Pentagon sicer trdi, da gre za običajno rotacijo, Sanchez, ki je osebno spodbujal marinska razčlovečenja iraških zapornikov, pa bo poslej svoje metode naprej izvajal na svojem starem delovnem mestu poveljnika ameriških oboroženih sil v Nemčiji.
Emperator Bush mlajši ga je zamenjal z generalom s štirimi zvezdicami, Georgeom Caseyem, ki bo v Iraku nabiral svoje prve vojne izkušnje. Za prvo je že bogatejši, saj so koalicijske sile jalovo napadle domnevno skrivališče vodje teroristične mreže Al Kaide v Iraku, Abuja Musaba Al – Zarkavija. Kljub včeraj z 10-ih na 25 ameriških dolarjev zvišani nagradi za njegovo glavo, s čimer je postal enako cenjen kot bolj znameniti Osama, so bile okupatorske in kolaboracijske sile neuspešne. V priložnostnih spopadih z naključno mimoidočimi oboroženci je samo tam umrlo sedem ljudi, še nekaj pa v eksploziji bombe v Bagdadu in nekaj v bombnih nesrečah ameriških vojaških patrulj na severu in jugu Iraka.
Več o notranje-političnih odmevih na zadnje ameriške strateške dosežke onstran luže pa naša ameriška komentatorka:
/////////////////////////////////////////////////
Enako metafizično kot na drugi strani Atlantika pa si razlagajo avtonomijo sicer palestinskih ozemelj tudi v Izraelu, čigar zunanji minister se po nove napotke odpravlja prav v Washington. Izraelski vojaški stroj je podkrepljen z dvema bojnima helikopterjema in 20 oklepnimi vozili vdrl v palestinsko mesto Jeriho na Zahodnem bregu, kjer so priložnostno uvedli še policijsko uro in zaprli dostope v mesto. Mirno pa ni niti v Gazi, saj so tam izraelski vojaki s sveta preventivno odstranili nekega člana Hamasa, devetletnega dečka in celo več 100 oljk, ki naj bi služile kot skrivališče za izstreljevanje raket na izraelske cilje.
Več demokratičnih pravic pa si je za svoj cilj izbralo okoli 100.000 protestnikov iz znotraj države Kitajske sistemsko avtonomnega Hongkonga. Ob sedmi obletnici pripojitve velikokitajski matici jih je na cesto pognala napoved iz Pekinga, da pa bodo v prihodnje v imenu ljudstva prepovedali svobodne volitve.
Represivni organi pa ne mirujejo niti v Indoneziji, kjer so aretirali šest oseb, ki naj bi bile zaslužne za anti-turistične napade na Baliju in v Džakarti v letih 2002 in 2003. Elementi, moteči za državno varnost, pa so aktivni tudi v Atenah, kjer se pospešeno pripravljajo na začetek olimpijskih poletnih iger. Svoj anti-olimpijski sentiment so izrazili z molotovko pred sedežem vladajoče stranke Nova demokracija. Ranjenih ni bilo; kljub temu da je važno vsaj sodelovati, pa odgovornosti za napad ni prevzel še nihče.
Od odgovornosti pa ne beži Nizozemska, ki bo za pol leta prevzela vodenje EU. Ob ustaljeni latovščini prednostnih nalog bo gotovo ena od zanimivejših zahteva Turške republike Severni Ciper, ki Evropsko unijo poziva, da naj prizna to samooklicano republiko. Ciprski Turki si želijo v Uniji skupnega predstavništva z grškimi sosedi.
Na domačih tleh pa je vse v znamenju tega, čigave barve bo branil rakov povratnik v parlament, še vedno sicer ne povsem bivši zunanji minister Dimitrij Rupel. Kljub opozicijski obstrukciji staro-novih sodrugov na odboru za zunanjo politiko Državnega zbora je koalicijska večina ob pomoči Zmaga Jelinčiča suvereno opravila svoje delo in brez glasu 'proti' potrdila kandidaturo Iva Vajgla za novega zunanjega ministra. Rupel, ki sicer še vedno upa na morebitno nerazrešitev in na morebitno omilitev stališč v Liberalni demokraciji, je sicer javnosti danes povedal, da nanj še vedno čaka sedež v Državnem zboru. Kljub temu da si ga je priboril na listi LDS, pa o tem, v kateri poslanski skupini bo počakal na jesenske volitve, zelo težko kaj pove. Kako je s tem, smo preverili na sedežu stranke Slovenskih demokratov dežurnega branitelja imena in podobe kameleonskega razumnika Janeza Janše.
//////////////////////////////////////////
Kljub temu da ji bo v kratkem potekel rok trajanja, pa slovenska vlada vseeno nadaljuje s predlogi Državnemu zboru za imenovanja na najpomembnejše funkcije v državi. Ruplova usoda je doletela tudi kvazi-pravičneža in kandidata za generalnega državnega tožilca, Hinka Jenulla. Ker so ga kljub edini kandidaturi gladko prezrli že na prejšnjem razpisu, se je odločil pravico poiskati kar na sodišču. Ker to pač ne gre, je tokratna odločitev vlade pričakovana. Za novega generalnega tožilca je predlagan njegov sedanji začasni vodja Franc Mazi. Tako to gre.
Komentarji
komentiraj >>