Petek, 23. 7. 2004
jizah
YESTERDAYS NEW QUINTET Stevie (Stones Throw/Dallas, 2004)
Se še komu zdi, da skoraj vsak mesec poslušamo Tolpo bumov, pri kateri sodeluje Madlib? Občutek morda res vara, pa vendar gospod Madlib je eden tistih, ki ni samo med najbolj influentnimi raperskimi producenti, temveč večino njih globoko prekaša v količini izdanih izdelkov. V kolikor so si prvi izdelki tega Los Angeleškega genija sledili v kolikor toliko normalnem časovnem razmaku, je v zadnjem letu in pol njegov slikovit glasbeni spekter navrgel res neverjetno število plošč. Poba, ki je že v mladosti na veliko poslul jazzerske in funkerske plošče svojega očeta, si nabavil gramofon in začel tolči po bobnih, pa zanimivo, do danes še ni navrgel kakšnega zgolj dobrega projekta, saj so prav pri vseh projekt govori v presežnikih. Ne verjamete? S skupino Lootpack je najprej v drugi polovici devetdesetih in izdal njihov prvenec, nato je izdal svoj solo izdelek, ki je izšel pod njegovim drugim imenom, ki ga Madlib uporabi samo v primeru, ko stopi za mikrofon. Govorim o plošči Quasimota "The Unseen", nato je izdal prvo ploščo Yesterdays New Quinteta "Angles Without Edges", se predstavil kot DJ v mixu komadov reggajaškega trojanovega kataloga, remixal in preigraval je tudi katalog založbe Blue Note, sodeloval pri projektih Jaylib ter Madvillain ter kot producent sodeloval z mnogimi eminentnimi raperskimi imeni. In kaj si je omislil tokrat? Svojevrstne jazzy priredbe Stevieja Wonderja.
Yesterdays New Quintet je imaginarni jazzovski kvintet pri katerem sodelujejo Malik Flavors, Joe McDuphrey, Ahmad Miller, Monk Hughes ter Otis Jackson Jr.. V kolikor vam vsa ta imena ne pomenijo nič, vas občutek ne vara. Prav vsa imena razen Otis Jackson Jr., ki je Madlibovo rojstno ime so namreč izmišljena, saj si je Madlib vsa ta imena preprosto izmislil. No, ni pa si izmislil le imen, izmislil si je tudi ljudi, saj prav vse inštrumente igra Madlib sam. V studiu založbe Stones Throw "Blunted Shelter" je naš današnji junak posnel vse inštrumente in jih nato skupaj zmiksal v celoto ter jih serviral publiki. Eksperimentalni projekt, ki zavzema repertoar Stevie Wonderja iz različnih obdobij njegovega ustvarjanja pa ne zveni kaj dosti Wonderjevsko. Nasprotno, projekt, ki je nekakšna fuzija med jazzom ter hip-hop, za razliko od originalov sploh ne vsebuje nikakršnih vokalov, tudi aranžmaji se razlikujejo od komada do komada. V kolikor ponekod slišimo kar močno udrihanje bobnov ter tolkal, drugje zaznamo na trenutke celo pretirano uporabo piana. Reinterpretacija soulovskih klasik že v izboru ponuja veliko uptempo komadov legende kar je za Madliba morda malce presenetljivo. Vendar pa si priznajmo, da je kvintet slišati zelo uigrano in utečeno, kar pomeni, da je Madlib stvari pri mixu zelo dobro premislil, zato je zanj porabil tudi precej let, saj je projekt začel nastajati že takoj po izidu prvenca Yesterdays New Quinteta, plošče "Angles Without Edges", leta 2001. S snemanjem je sicer končal konec lanskega leta, izdelek, ki se od svojih prvih promo verzij zelo razlikuje, pa je luč sveta dokončno ugledal v začetku letošnjega leta. Idejnost, ki očitno zadnjih let v glasbi igra zelo pomembno vlogo, je tudi tokrat pokazala svojo moč v dovršenem in dobro premišljenem konceptu, v katerega se vklaplja bobnar, DJ, raper in producent, ki v zadnjih dveh-treh letih igra izredno pomembno vlogo v drugačnega, od siceršnjih form, precej umaknjenega rapa. Plošči lahko za razliko od mnogih, ki se bohotijo tja do skoraj 80-ih minut glasbe, tokrat zamerimo njeno le dobrih 35 minut dolgo, precej žalostno, s tolkali poudarjeno funkersko melodiko, ki se zaključi ravno takrat, ko se poslušalec popolnoma sprosti in pade v vzdušje plošče. Na plošči pa tako kot se je to zgodilo že na prvencu taiste zasedbe, najbolj preseneti odlično obvladovanje inštrumentov, katere Madlib uporablja vsaj tako dobro kot samplerje in gramofone, če ne boljše.
Madlib je znova združil korenine rapa, kjer je tipičen bobnarski ritem tako značilen za začetke rapa, združil z osnovnimi prvinami in inštrumentacijo jazza. To mi je uspelo tako dobro, da so mnogi mediji nasedli "piaru" na uradni strani založbe Stones Throw, s katero že dolgo upravlja Peanut Butter Wolf, njegova desna roka pa vse bolj postaja prav Madlib. Na strani namreč piše, da je ta na hitro zbran projekt za katerim stoji Madlib, kjer je bistvo, da glasba govori zase, zato se člani skupine ne pojavljajo radi v medijih, koncerte, ki so zelo redki pa naj bi odigrali le nekajkrat in še to nenapovedano, poleg tega pa naj ne bi bili nikoli fotografirani skupaj. Tudi kvintet pa svojo pot nadaljuje s solo projekti, saj je Monk Hughes ravno v teh dneh izdal svoj prvi solo album "Tribute to Brother Weldon", ki je kakopak znova izšel pri založbi Stones Throw, za katero Madlib izdaja že od začetka, od nje pa se odlepi le za določene projekte, kjer mixa komade točno določene druge založbe. Izdelek, ki je ravno toliko kot je blizu delu Stevieja Wonderja od njega tudi odmaknjen, pa nam bo ponudil naslednje kreativne kompozicije - otvoritveni "Prelude", "Superstition", "Visions", "Superwoman/Where Were You Last Winter", "Rocket Love Pt.1", "You've Got It Bad Girl", "Send One Your Love", "Too High", "I Am Singing", "Golden Lady" ter "That Girl".
Tolpo je spisal Jizah
Komentarji
komentiraj >>