Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
VAST AIRE Look Mom… No Hands (Chocolate Industries, 2004) (3099 bralcev)
Petek, 20. 8. 2004
jizah



RADIO ŠTUDENT na sporedu: 20.8.2004
TOLPA BUMOV petek ob 19.00

VAST AIRE Look Mom… No Hands (Chocolate Industries, 2004)

V kolikor se je v novem tisočletju v rap vodah zgodil največji prepad med preračunljivim komercialnim rapom ter podzemnim, veliko bolj idejnim abstraktnim, bi lahko to delitev, vsaj kar se undergrounderske strani tiče, mirno pripisali El-P-ju. Producent iz New Yorka je nezadovoljen z delom založbe Rawkus kmalu odšel na svoje in ustanovil založbo Def(initive Jux), kjer je okrog sebe zbral res izredno ekipo odličnih producentov ter raperjev, med katerimi sta najbrž najbolj izstopajoča prav oba člana danes žal razpadlega dvojca Cannibal Ox. Vordul Megillah ter Vast Aire, sta skupaj s produkcijsko odlično opravljenim delom prej omenjenega El-P-ja ter s svojima nasprotujočima vokaloma, odličnima flowovoma in inteligentnimi teksti kmalu postala ljubljenca občinstva, ki se je nasitilo poslušati vedno istih lajnastih tekstov tržno usmerjenih rap mogotcev. Emocije, bejbe, jeza nad življenjem v New Yorku, lakota po mikrofonu ter velika mera inovativnosti, so enemu najbolj prezrtih rap prvencev zadnjega časa, albumu "The Cold Vein", dodelili kultni status in ga ustoličili ob bok nekaterim največjim rap prvencem.

In prav, ko s(m)o feni pričakovali novi album tega odličnega, z originalnostjo podprtega dvojca, je v javnost pricurljala novica o tem, da dvojec Cannibal Ox, vsaj zaenkrat, ne bo več deloval. Sanje mnogih, da bi se znova čudili novemu albumu Oxov, so tako padle v vodo, a sta fanta v skladu s trenutnim rap trendom, ko skoraj vsi izdajajo solo plošče, kljub temu, da imajo ob strani še svojo matično zasedbo, napovedala vsak svojo solo ploščo. Tako je konec pomladi na svet privekal prvi album Vast Aira, ki ga je že prej napovedoval single "Look Mom… No Hands". Nad informacijo, da na tem izdelku sploh ne bo El-P-ja, ki je s svojo, recimo ji kar avantgardno produkcijo tako zaznamoval delo Cannibal Oxov, marsikdo ni bil navdušen. Navdušenja pa ni bilo opaziti niti ob poslušanju izdelka, saj je "Look Mom… No Hands" precej daleč od kvalitete sedaj že kar legendarnega "Cold Veina". Resda je človek, katerega ime se lahko večkrat začuti ob poslušanju njegovega flowa in interpretacije, ob sebi našel mnoga največja imena raperske produkcije, kamor vsekakor lahko uvrstimo imena kot so RJD2, MF Doom, Da Beatminerz in Madlib. Poleg njih so za zvočno podobo plošče poskrbeli še Ayatollah, odlični Blueprint, druga polovica dueta Soul Position ter Jake One. Strah zbujajoča imena so svojo nalogo sicer opravila precej dobro, a brez kakšnih res markantnih presežkov, še najbolj izstopajoča so dela RJD2-ja ter Madliba.

S pestrim izborom producentov je Vast Aire sicer pridobil pri različnosti beatov, saj jazzy produkcije Madliba, na trenutke komercialnim zvokom Jake Ona, zamolklimi piano loopi RJD2-ja ali tipično odtrganimi zvoki megakreativnega Mf Dooma, vsekakor razgibajo ploščo, a kaj, ko njemu samemu to mnogokrat ne uspe. Ne glede na to ali rapa na močno podlago bobnov, sample klavirja ali na zanj precej hitre podlage, Vast Aire besedilsko nikakor ni na nivoju, na kakršnem je bil ob nastanku plošče "Cold Vein". Vse skupaj poskuša reševati z nekaj odličnimi gosti, ki pa ga na veliko presenečenje skoraj vedno zasenčijo. Legendarni Sadat X iz Brand Nubianov, Blueprint, Mf Doom ali matični mc-ji založbe Definitive Jux, na kateri začuda ni izšel tokratni album, ga vsi več ali manj nadgrajujejo, največji presežek pa se zgodi prav pri zaključni kompoziciji "Life's Ill Pt. 2", kjer se v komad odlično vklopita njegov nekdanji partner Vordul ter eden največjih upov El-P-jevega imperija Breezly Brewin. Večkratni občutek o tem, da se fant trudi povedati čim več, a mu to mnogokrat ne uspe, kljub temu, da še vedno zveni inteligentno in da prihajajo do izraza njegove odlične besedne igre, je prisoten skozi celotno ploščo. Tudi raznolikost je tokrat presegla okvire njegove prejšnjega dela, saj se tokrat ne drži svoje teme tako strogo kot nekoč, ima kar nekaj smešnih vložkov, odkrito "battla" z bostonskim Esotericom in tako dalje. A vendar to ne izpade tako dobro, kot se zdi, predvsem zaradi tega, ker ni tako globoko v neki temi, se ji ne posveti dovolj in ker je izredno veliko izgubil na pojmih, ki sta bila tako značilna zanj in se jima reče kreativnost in inovativnost. Enostavno se čuti, da Vast ni več lačen mikrofona, da na silo poskuša rapati še o drugih temah, s čimer pa nekoliko izgublja na globini tekstov. Očitno v navezavi z El-P-jem izpadeta njegova forma in glas, bolj navdahnjeno in inspirativno, zato je tudi njegova prva solo plošča precejšnje razočaranje, širina tekstov pa v njegovem primeru žal ne prinese skoraj nobenega plusa.

Kljub vsemu v konkurenci s svojimi kolegi Vast Aire ostaja odličen raper, katerega interpretacija in odlično opazovanje okolice nas nemalokrat impresionirajo, a je tokrat zaostal za svojim predhodnim delom. Več želje, osredotočenosti ter inovativnosti tokratnemu projektu žal manjkajo, saj je sposoben pokazati veliko več kot tokrat, kjer blesti na krajših bolj osredotočenih delih, ko ima v komadu še goste, kot v tistih, kjer celotno delo na mikrofonu opravi sam. Torej, Vast Aire je bolj raper za v skupine, kot solo izvajalec pa očitno ni tako močan, kot je v sodelovanju z drugimi, v to se lahko prepričate tudi ob poslušanju naslednjega materiala: "Krs-Lightly" skupaj s Camu Taom, "Pegasus", "Viewtiful Flow", "Zenith" z Blueprintom, "Why'sdaskyblue", smešnico "Da Supafriendz" z Mf Doomom, "Powerty Land 16128", "Elixir" s Sadat X-om, "Look Mom… No Hands", "Posse Slash" z ekipo Def Juxa ter "Life's Ill Pt. II", z Vordulom ter Breezly Brewinom.

Tolpo je spisal Jizah
Š2004, Jizah


Komentarji
komentiraj >>