Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
PONEDELJEK, 30. AVGUSTA 2004 (3780 bralcev)
Ponedeljek, 30. 8. 2004
Lan



NAPOVEDNIK

Na današnji dan pred natanko 145-imi leti se je na univerzi v Gotingennu tamkajšnjemu doktorskemu disertantu Albertu Niemannu posrečil velik znanstven met. Iz listov eksotične zeli, z učenim latinskim imenom »eritroksilum koka«, je nadebudni študent izoliral alkaloid C17 H21 NO4. Albert svojemu belemu, praškastemu odkritju ljubeče nadene ime »kokain«. V njegovih zapiskih najdemo podrobne, prvoročne opise zanimivo močnih, anestetičnih učinkov njegove iznajdbe. »Zaužitje belega praška omrtvi živčevje na jeziku ter ga oropa občutka za tip in okus,« je pisal Albert.

Njegovo odkritje v sledečem stoletju osrečuje mnoge. Glasbenike, umetnike, poslovneže, gospodarstvenike, politike in tudi vsakdanjo rajo. Pridelava opojne rastline preživlja lep odstotek južnoameriškega prebivalstva, financira paravojaške enote, zamenjuje vlade in predsednike in oblikuje politična načela edine svetovne supersile. Zdi se, da gre najdba Alberta Niemanna vsem v nos.


OFF PROGRAM

Mimo prizorišča letošnje nacionalne konvencije ameriške republikanske stranke, dvorane Madison Square Garden v New Yorku, se je v nedeljo več kot 5 ur vila reka ljudi, ki so protestirali proti predsedniku Georgeu Bushu. Protesti, ki so jih ameriški politični analitiki že označili za največje demonstracije v zgodovini strankarskih konvencij, so v hudi vročini in vlagi minili skoraj povsem mirno, razen nekaj omejenih incidentov, ki so imeli za posledico kakih 200 aretacij. Republikanska konvencija v demokratskem mestu se bo uradno začela danes in bo trajala do četrtka, 2. septembra, ko bo imel Bush svoj nastopni govor, s katerim bo sprejel nominacijo za kandidata republikancev na predsedniških volitvah 2. novembra.

///////////////////////////////////////////////////////

Protestniki in večina Newyorčanov je prepričanih, da so republikanci prišli v mesto, da bi izkoriščali spomin na 11. september, čeprav je prva dama ZDA, Laura Bush, izjavila, da je konvencija v mestu znak podpore republikancev New Yorku. Ta jih sicer ne mara preveč, saj je leta 2000 za demokrata Ala Gora volilo 1,6 milijona meščanov, za Busha pa le 400.000, tudi sedaj pa ima demokratski kandidat John Kerry po javnomnenjskih raziskavah v mestu ogromno prednost pred Bushem.
Vodstvo demokratske stranke si je oddahnilo, ker so demonstracije potekale mirno, saj so republikanci komaj čakali, da bi jih lahko povezali z neobvladljivimi divjaki in Johnom Kerryem, ljudmi, ki uničujejo lastnino in napadajo policiste.

Dosedanji čečenski notranji minister Alu Alhanov, ki ga – jasno - podpira Kremelj, je na nedeljskih predsedniških volitvah dobil največjo podporo volivcev. Na volitvah je kakih 600.000 volivcev izbiralo naslednika predsednika te ruske republike Ahmada Kadirova, ki je bil ubit 9. maja v atentatu v Groznem. Po navedbah ruskega notranjega ministrstva so volitve potekale mirno in v skladu z zakonom, s čimer pa se opazovalci iz tujine in borci za neodvisnost Čečenije niso povsem strinjali. Poročevalec Sveta Evrope za Čečenijo, Andreas Gross, je izjavil, da so bile volitve nedemokratične. Volitve so obsodili tudi borci za neodvisnost Čečenije. Odposlanec nekdanjega čečenskega predsednika Aslana Mashadova jih je primerjal z glasovanjem v varšavskem getu ali stalinističnem gulagu. Ahmed Zakajev, ki živi v izgnanstvu v Londonu, je v sporočilu mednarodno skupnost pozval, naj obsodi volitve in naj ne prizna njihovih izidov.
V še dveh propadlih primerih implementacije bledoličniške demokracije, Afganistanu in Iraku, je bilo za vikend zopet pestro. V spopadih med privrženci šiitskega voditelja Moktade al Sadra in ameriškimi silami v bagdadski četrti Sadr City je bilo v noči na ponedeljek ubitih sedem Iračanov, 90 pa je bilo ranjenih. Ameriško osvobajanje Iraka je doslej terjalo med 11.717 in 13.724 civilnih ter dobrega jurja življenj koalicijskih uniformirancev.
V eksploziji, ki je v nedeljo odjeknila v središču Kabula, so bili ubiti trije Američani in trije Afganistanci. Avtomobil bomba je eksplodiral pred prostori varnostnega podjetja, ki afganistanskega predsednika Hamida Karzaja oskrbuje s telesnimi stražarji in dela za ameriško vlado v Afganistanu.
Delegacija Evropske unije pod vodstvom nizozemskega zunanjega ministra Bena Bota, čigar država trenutno predseduje povezavi, je v nedeljo nenapovedano obiskala Irak. Predstavniki EU so se v Bagdadu s sogovorniki iz prehodne iraške vlade dogovarjali o pomoči, s katero bi EU lahko pripomogla k obnovi države. Ob pripravljenosti za pomoč je EU poudarila, da bo pri obnovi Iraka sodelovala le, če se bo varnostni položaj v državi izboljšal.
Irak je tako v kočljivem položaju. Izvoz nafte iz južnega Iraka je od včeraj dalje zaradi novih napadov na naftovode popolnoma zaustavljen in ga ne bo mogoče vzpostaviti vsaj še teden dni. Zaradi izpada izvoza nafte iz tega dela države, ki prispeva kar 90 odstotkov celotnega iraškega izvoza, bo Irak izgubil okoli 60 milijonov dolarjev prihodkov na dan. Dolarjev, s katerimi se financira obnova države, oziroma –povedano konkretneje – se preplačuje večinoma ameriške korporativne koncesionarje, ki za ta denar nategujejo vse, če je treba, tudi lastno vlado. Opevani Halliburton Dicka Chenneya je na primer gorivo za potrebe ameriške vojske zaračunaval premastno.
Po šestmesečni prekinitvi naj bi se v Haagu v torek nadaljeval proces proti ex-srbskemu in jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiču. Po večkratnih preložitvah zaradi slabega zdravja obtoženca naj bi se namreč začela druga faza sojenja, ko bo obramba oziroma Miloševič, ki se brani sam, začela s predstavitvijo dokazov. V torek bo imel Miloševič sicer le uvodni nagovor, prve priče obrambe pa bodo zaslišane 7. septembra. Tožilstvo je za predstavitev svojih dokazov potrebovalo dve leti, zaslišalo pa 298 prič.
Miloševič, ki naj bi dokazni postopek končal v dobrem letu, namerava povabiti več kot 1600 prič, med njimi težkokategornike ameriškega predsednika Billa Clintona, britanskega premiera Tonyja Blaira in nemškega kanclerja Gerharda Schroederja. Na pripravljalnem zasedanju sodnega senata je zahteval, da mora sodišče uporabiti tudi pravna prisilna sredstva, da bodo ti in drugi politiki prišli in pričali pred sodiščem.



Komentarji
komentiraj >>