Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
OFF!!! (3757 bralcev)
Torek, 7. 9. 2004
tomazza



OFF NAPOVEDNIK

Pošta Slovenije je v lasti države. To pa imajo v svojih rokah državnozborske politične stranke. To samo zase priča današnje sporočilo za javnost, v katerem vas Pošta Slovenije obvešča, da vas kupljena nalepka, ki sicer prepoveduje vročanje nenaslovljenih oglaševalskih, marketinških in drugih reklamnih sporočil v poštne predalčke, ne bo obvarovala tudi pred tovrstno navlako, ki jo bodo v tej predvolilni kampanji naokoli trosile politične stranke.

Zato so kakopak tik pred zdajci poskrbeli sicer odhajajoči zakonodajalci. Da pa reč vseeno ne bi bila preveč očitna, so v nedavno sprejeti noveli zakona o poštnih storitvah določili še, da prepoved vročanja - poleg politično-propagandnih sporočil v času volilne kampanje – ne velja še za časopise, revije, uradna glasila občin in lokalnih skupnosti ter nasploh vse druge pošiljke z informativno in izobraževalno vsebino, ki so uredniško oblikovane.

O tem, da bodo očitno v prihodnje poštne pošiljke raznašali akademsko izobraženi poštarji, ki bodo lahko ločili informativna in izobraževalna uredniško oblikovana zrna od navadnih propagandnih plevi, pa seveda v predvolilnem duhu niso niti pomislili.

Poslušate nad predvolilno politizacijo Pošte Slovenije pravzaprav ravnodušen Off program Radia Študent!

OFF PROGRAM

Spopadi med borci Mahdijeve vojske na eni strani ter iraškimi kolaboranti in ameriškimi okupatorji na drugi v najbolj uporni četrti Bagdada – Sadr Cityju so izničili pred desetimi dnevi podpisan mirovni dogovor v Nadžafu. Samo v zadnjih 24 urah je življenje izgubilo najmanj 40 ljudi, 172 pa jih je bilo ranjenih. Kljub vojaški premoči, okupatorji svojo moč izkazujejo s tanki, oklepnimi vozili in letali, statistika zadnjih 24 ur za vojaškega poglavarja iz Bele hiše, Georga Busha mlajšega, ki se nadeja še enega predsedniškega mandata, ni najbolj spodbudna. Večna lovišča so namreč svoja vrata širom odprla tudi za 13 duš v spopadih padlih ameriških vojakov.

Da je okupacija ena sama velika polomija, sam zase priča tudi poskus atentata na bagdadskega guvernerja Ali al Haidrija. Informacije o kolateralnih posledicah napada z avtomobilom bombe so skope, toda guverner naj bi preživel, nihče pa še ni preštel več mrtvih in ranjenih, o katerih govorijo očividci. Manj sreče pa je imel sin iraškega guvernerja province Ninive na severu Iraka, preminil je v napadu na domačo hišo. Ker pehotne marinske enote pri čiščenju terena niso uspešne, so se tudi upornim celicam v Faludži nasproti postavila ameriška vojaška letala. Z mučeniškimi operacijami proti vojakom ameriškega tirana in odpadniškim plačancem iraške vojske pa se na spletu postavlja vojaški oddelek skupine Tavid val Džihad, kar naj bi bilo novo ime za skupino že iz Afganistana znanega Abuja Musaba al Zarkavija.

Prav zaradi črne bilance pri okupaciji Iraka se temi ne in ne uspe izogniti tudi demokratskemu predsedniškemu kandidatu za Belo hišo, Johnu Kerryju, ki mu sicer dosti bolj ležijo tako imenovane domače teme, kot so zniževanje ameriških plač, zmanjševanje delovnih mest in druge gospodarske teme. Kerry, po raziskavah Gallupovega inštituta bi glas zanj obkrožilo le 45 odstotkov, za Busha mlajšega pa 52 odstotkov volivcev, se je v Pensilvaniji pred veterani prvič javno zarekel in do konca svojega prvega morebitnega mandata v letu 2009 napovedal popoln umik ameriških vojakov iz Iraka. Ameriško vojaško navzočnost pa bi zmanjševal s sorazmernim povečanjem števila vojakov drugih zaveznikov. V predvolilnem duhu je prepričan, da bi države, ki zaenkrat stojijo ob strani, v primeru njegove zmage nemudoma prispevale svoje sile na vroči iraški pesek. Več o ostalih obskurnostih iz ameriške družbe, pa naša tamkajšnja dopisnica Lidija Poljaček.

//////////////////////////////////////////////////////

Miru ni niti v drugem ameriškem protektoratu na bližnjem Vzhodu – Izraelu. Vojaška logika izraelskega premierja Ariela Šarona spet daje konkretne rezultate. V odgovor na dvojni samomorilski napad na mesto Beršeba pred tednom dni, za katera je odgovornost prevzel Hamas, so z raketami napadli nogometno igrišče, na katerem je prav ta organizacija pred dvema mesecema vzpostavila tabor za urjenje in ga poimenovala po aprila likvidiranem duhovnem vodji Ahmedu Jasinu. Z rezultati – ubitih je bilo 14 ljudi, 45 pa jih je ranjenih, so v izraelski vojski zadovoljni. Manj pa so zadovoljne palestinske oblasti, ki so ga ostro obsodile. Hamas, ki je takoj po napadu na Izrael izstrelil več raket vrste kasam, ki sicer niso terjale žrtev, pa je kakopak obljubil nadaljnje maščevalne akcije. Krog nasilja, med poukom je bila v Gazi zaradi strelov iz neke judovske naselbine v glavo hudo ranjena 10-letna palestinska deklica, se nadaljuje.

Vse prej kot pa mirno pa bo po napovedih še vedno aktivnih talibov tudi v Afganistanu, kjer se je danes tudi uradno začela predsedniška predvolilna kampanja. Za volitve se je po podatkih Združenih narodov sicer registriralo 10 milijonov in pol Afganistank in Afganistancev, kljub 17 kandidatom in celo eni kandidatki, nekdanji sodelavki OZN Masudi Džalal, pa pravzaprav nihče ne dvomi v zmago sedanjega začasnega predsednika Hamida Karzaja, ki ga kakopak podpirajo tudi ameriški vojaški mirovniki. Prve parlamentarne volitve pa so uradno zaradi varnostnih in organizacijskih razlogov preložene in bodo, če bo afganistanskemu začasnemu režimu naposled le uspelo uveljaviti oblast po vsej državi, šele aprila prihodnje leto.

Bolj suvereno pa svojo državo nadzoruje ruski predsednik Vladimir Putin, ki nasprotuje javni preiskavi razpleta osvobodilne akcije talcev iz šole v severnoosetijskem Beslanu. Ta je sicer po zadnjih podatkih zahtevala 335 smrtnih žrtev, 565 pa je ranjenih napotila v oskrbo ruskih bolnišnic. Zelo produktivna naj ne bi bila po Putinovem mnenju tudi preiskava ruske dume, saj bi lahko tam postala političen šou. Kdo je na Ruskem gospodar, pa je dal vedeti še z izjavo, da se z čečenskimi uporniki, napad naj bi po pričevanju enega od redkih prijetih ugrabiteljev naročila čečenska voditelja Aslan Mashadov in Šamil Basajev, tudi v prihodnje ne namerava pogovarjati.

Medtem pa ko tudi pri nas na račun smrtnih žrtev v Beslanu služijo operaterji mobilne telefonije in prodajalci sveč, nekaj so jih danes pokupili in nato še prižgali pred ruskim veleposlaništvom delegaciji Zveze svobodnih sindikatov in Rdečega križa Slovenije, bo popoldne na Rdečem trgu v Moskvi velik protiterorističen shod. Pričakujejo vsaj 100 tisoč ljudi.

Ameriški viri pa poročajo, da se je 78-letni Jiang Zemin, nekdanji kitajski predsednik, naveličal vrhovnega poveljevanja kitajski vojski, položaja, ki ga je zadržal zase, potem ko je predsedniške posle predal svojemu nasledniku Hu Jintau. Partiji je predlagal, da naj ga prav ta nadomesti tudi na tem položaju, ki se mu po kitajsko reče vodja osrednje vojaške komisije. Hu Jintao bi s tem postal nesporni voditelj gospodarsko naglo rastoče Kitajske.

Očitno pa je za zdravje pogubno tudi mesto predsednika Srbije. Pred haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije na sojenju sploh ne preveč zdravemu Slobodanu Miloševiću je stopila prva od mnogih napovedanih prič obrambe. In sicer upokojena profesorica mednarodnega prava Smilja Avramov, ki je bila po letu 1991 pravna svetovalka Miloševičeve vlade. Šele danes pa so sporočili, da so že v nedeljo v glavno vojaško bolnišnico v Beogradu zaradi akutnega vnetja dihalnih organov prepeljali predsednika Borisa Tadića. Njegovo zdravstveno stanje sicer naj ne bi bilo kritično, toda v bolnišnici bo ostal do popolnega okrevanja. Vprašljiva je tako tudi njegova za četrtek napovedana udeležba na rednem zasedanju in študijskih dnevih liberalcev iz Evropskega parlamenta, s katerim so v predvolilnem duhu pričeli prav danes v Ljubljani.

V domače predvolilno dogajanje pa se bo vključil tudi Sindikat športnikov Slovenije. Da je čas za akcijo, je sporočil predsednik Sindikata profesionalnih igralcev nogometa Slovenije Dejan Stefanović. Sindikat športnikov Slovenije bo sicer še ta mesec izvedel konstitutivno skupščino, nato pa se bodo njegovi predstavniki sestali z vsemi parlamentarnimi strankami. O tem, kakšno je njihovo videnje slovenskega športa v naslednjem mandatnem obdobju, pa bomo bojda še pravočasno obveščeni. Komaj čakamo.




Komentarji
komentiraj >>